Mnenja: DR. ROK BERLOT

Po ocenah je danes v Sloveniji
okoli 45.000 oseb z demenco, zaradi demografskih
gibanj pa bi se njihovo število že do leta 2050
lahko podvojilo.

Del dejavnosti dr. Berlota je ozaveščanje širše javnosti o nevrodegenerativnih boleznih. V pogovoru smo se dotaknili predvsem demence, čedalje hujše težave starajočih se zahodnih družb, tudi slovenske.

Kako pomembno je zgodnje zaznavanje simptomov demence – kako lahko vpliva na njen klinični potek?

Približno deset odstotkov demenc je delno ali povsem ozdravljivih. Zgodnja prepoznava možnosti vzročnega zdravljenja prispeva k boljšemu izidu. Poudarjamo pa tudi zgodnjo prepoznavo nevrodegenerativnih demenc, saj je takrat zdravljenje učinkovitejše. Za nekatere od njih na vrata trka tudi vzročno zdravljenje, a je učinkovito le v zgodnji fazi bolezni. Možnost zgodnje zaznave in napovedovanja poteka je pomembna tudi za osebe s kognitivno motnjo in njihove svojce. V zgodnji fazi bolezni bolnik lahko ohrani osrednjo vlogo pri odločanju o številnih bistvenih vprašanjih, ki se tičejo njegove prihodnosti, sodeluje lahko recimo pri načrtovanju bivalne situacije ob napredovanju bolezni.

Je rast števila oseb z demenco povezana le s staranjem prebivalstva ali tudi z boljšim prepoznavanjem – da osebam, ki so včasih veljale za “starostno pozabljive”, danes postavimo diagnozo demence?

Še zmeraj se simptomi demence prepogosto pripisujejo procesu staranja. Vendar je ozaveščenost o demenci kot odrazu bolezni možganov zadnja leta precej večja. Veseli smo tega premika – zgodnejša prepoznava nam zagotavlja boljše terapevtske možnosti. V ambulanti se tako pogosteje srečujem z bolniki s predstopnjami nevrodegenerativne demence – z blago kognitivno motnjo, ko kognitivni upad pri pacientu še ni tolikšen, da bi ga oviral v vsakdanjiku, ali s subjektivno kognitivno pritožbo, ko še niti ni objektivnih kognitivnih primanjkljajev, vendar pacient zaznava spremembe v funkcioniranju. Čeprav se pogosteje srečujemo z bolniki v zgodnji fazi nevrodegenerativne bolezni, jih neredko do zdravnikov privedejo zapleti napredovale demence. V celoti je rast števila bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi odraz staranja družbe – v Sloveniji naj bi do leta 2030 število starejših od 65 let z dobrih 20 odstotkov naraslo na skoraj 25 odstotkov, do leta 2060 pa na skoraj 30 odstotkov.

Kaj bi morali napraviti za uspešno spoprijemanje z Alzheimerjevo boleznijo oziroma demenco nasploh v prihodnosti?

Zavedamo se, da je čezmerno kopičenje amiloida zelo verjetno le ena plat nastanka Alzheimerjeve bolezni, zaradi česar hkrati potekajo raziskave, pri katerih se obravnavajo drugi patološki procesi, na primer kopičenje beljakovine tau, spremenjena presnova živčnih celic, vnetje … Hkrati je treba razviti metode hitrega, preprostega in zanesljivega diagnosticiranja. Za zdaj se pri tem opiramo na biološke označevalce, ki so v likvorju ali pa jih prikažemo s slikanjem s pozitronsko emisijsko tomografijo. Ker so te metode marsikje težko dostopne, si veliko obetamo od diagnostičnih kazalcev v krvi. Preboja v diagnostiki in pri vzročnem zdravljenju si želimo tudi pri drugih nevrodegenerativnih boleznih, kjer vsaj za zdaj ta še ni tako otipljiv. Poleg izboljšane zdravstvene obravnave pa je ključno, da se ustrezno posvetimo tudi socialnim vidikom, ki so pomembni za življenje oseb z demenco in njihovih najbližjih.

V boju proti
demenci
si lahko
predpišemo
marsikaj, kar
nam življenje
popestri in ga
ohranja lepo tudi
v zrelih letih.

Ali lahko sami napravimo kaj, kar odloži začetek pojavitve demence in upočasni njen razvoj, če nam je že “usojena”?

V prvi vrsti res odloča biološka “usoda”. Potem ko se pri posamezniku začne kopičiti patološki amiloid, bo ta proces počasi, a nezadržno napredoval in šele čez nekaj let povzročil prve kognitivne simptome. Odgovora na vprašanje, kaj sproži kopičenje napačno zvitih beljakovin, ne poznamo. Veliko vlogo igra pri tem genski zapis, vendar so le redki primeri podedovani zaradi okvare posameznega gena. Pomembna je tudi starost. Pri 80-letniku je verjetnost, da ima katero od nevrodegenerativnih bolezni ali bo zbolel za njo, skoraj polovična. Zadnja leta pa se vse bolj zavedamo, da lahko z vplivom na nekatere dejavnike tveganja pomembno odložimo razvoj demence. Sem sodijo dober nadzor nad srčno-žilnimi obolenji, odsotnost razpoloženjske motnje, ohranjena ali ustrezno korigirana sluh in vid. Prispevajo tudi zdrav življenjski slog z redno telesno aktivnostjo in mediteransko prehrano, varujejo nas višja izobrazba, raznolike miselne aktivnosti in druženje. Pravzaprav si lahko v boju proti demenci predpišemo marsikaj, kar nam življenje popestri in polepša ter ga ohranja lepo tudi v zrelih letih.