Medved duh

Vlažnega jesenskega jutra je temna pojava nerazločne oblike lenobno postopala
vzdolž morske obale v Britanski Kolumbiji. Črni medved je iskal kaj za pod zob. Bil je čas drstitve. Ribe s polnimi trebuhi iker so se gnetle v potokih Gribbell Islanda, majhnega koščka kanadskega deževnega gozda Great Bear (Veliki medved), enega največjih območij obalnega deževnega gozda zmernega pasu na svetu. Medved se je ustavil na zaplati rumenkastih alg in ovohaval zrak. Pršec in meglica nista mogla prikriti smradu po gnijočem mesu. Na morski obali so ležala naplavljena trupla lososov gorbuš, zapletena v trakaste šope morske trave. Medved je drsel skozi pokrajino kot silhueta, črna barva njegovega kožuha se je lepo zlivala z ozadjem – temnim skalovjem in temačnim gozdom. Marven Robinson je opazil medveda, a se je ravnodušno obrnil proč. “Mogoče bomo imeli več sreče više ob potoku,” je dejal. Čokati 43-letni Robinson je vodnik po naravi in pripadnik Gitgatov, katerih tradicionalno ozemlje obsega tudi Gribbell Island. Ta medved ni bil tisto, kar je iskal. Želel je najti bolj čislano in redkejše bitje: belega črnega medveda, poosebljeno protislovje, muksgmol ali v jeziku Gitgatov medveda duha. Medved duh (pravijo mu tudi kermodov medved) ni ne albin ne severni medved, marveč podvrsta severnoameriškega črnega medveda (baribala), ki živi tako rekoč izključno na območju deževnega gozda Great Bear. To skoraj 65.000 kvadratnih kilometrov veliko območje (malo več kot za tri Slovenije) se razprostira 400 kilometrov vzdolž zahodne kanadske obale in obsega prostrano omrežje v meglice ovitih fjordov, z bujnimi gozdovi poraslih otokov in z ledeniki prekritih gora. Obalno območje je domovanje grizlijev, črnih medvedov, volkov, rosomahov, kitov grbavcev in ork ter staroselskih ljudstev, kakršni so Gitgati, ki tam živijo že stotine rodov. To je strašljiv, divji, skrivnosten kraj; tam živijo volkovi, ki lovijo ribe, jeleni, ki plavajo, orjaški kleki, ki so stari tisoč in več let, in črni medvedi, ki so beli.