Lovci na elemente

Vsi kemijski elementi (različni atomi), ki obstajajo v naravi, so že
davno odkriti. Kdor bi želel danes odkriti novega in s tem postaviti nov
mejnik v raziskovanju snovi, bi moral tak element najprej pridobiti.

V
glavni pisarni laboratorija v Dubni severno od Moskve, ki ga vodi Jurij
Oganesjan, je 22. oktobra lani ob 9.29 zazvonil zvonec. V
razpotegnjenem natrpanem prostoru, predeljenem s knjižnimi policami in
tablami, je 12 jedrskih fizikov sedelo za mizami, založenimi s kupi
dokumentov. Na nasprotni strani hodnika je prenovljen pospeševalnik
sicer častitljive starosti s hitrostjo 108 milijonov kilometrov na uro
izstreljeval atome kalcija v kos folije. Zvonjenje zvončka je sporočilo,
da je bil eden od trkov uspešen: rodil se je nov atom. Tisti hip je bil
to edini atom elementa z vrstnim številom 117 na Zemlji in šele 19.
atom tega elementa doslej. Tudi drugi so nastali v tem laboratoriju in
vsi so v hipu izginili. Po delčku sekunde tega prav tako ni bilo več.
Dubno ob reki Volgi so po drugi svetovni vojni zgradili sredi gozdov –
to je bilo novo mesto znanosti. Georgij Flerov, eden izmed snovalcev
raziskav, ki naj bi Sovjetsko zvezo pripeljale do izdelave jedrskega
orožja, je ustanovil laboratorij, pozneje pa je vodenje prevzel
Oganesjan. Kmalu po začetku vojne je Flerov opazil, da znanstvene revije
nenadoma niso več objavljale člankov ameriških in nemških znanstvenikov
o radioaktivnih elementih. Posumil je, da razvijajo jedrsko bombo, in
aprila 1942 o tem pisal sovjetskemu voditelju Stalinu. Ta je ruskim
fizikom ukazal, naj jo razvijejo še sami. Flerov je bil za zasluge
nagrajen z avtomobilom, dačo in, najpomembneje, laboratorijem v Dubni.
Tam se je osredotočil na lov za novimi elementi.