Lovci na dinozavre
Pred približno 75 milijoni let je bilo ozemlje današnje ameriške zvezne države Utah del velikega otoka Laramidija. To je bil močvirnat svet z vročim podnebjem – gospodovali pa so mu dinozavri.
Brata Miller sta bolj spominjala na rudosledca kakor na paleobotanika. Bradi sta se jima sprijemali od blata, oči sta si pred puščavskim vetrom zavarovala z zaščitnimi očali. Oba sta velika, visoka sta skoraj dva metra, po grebenu na jugu Utaha, ostrem kot britev, pa sta se gibala s tiho gotovostjo ljudi, ki so veliko na prostem. Ko je Ian zavihtel kramp in ga zapičil v muljevec, si je Dane med sunki vetra poskušal zviti cigareto. Tobak je sfrčal iz papirčka. “K vragu,” je dejal in poskusil znova.
Skupaj s Scottom Sampsonom, glavnim kustosom Denverskega prirodoslovnega muzeja, in Joejem Sertichem, muzejskim paleontologom, specializiranim za dinozavre, sta minulo pomlad na zaščitenem območju naravnega spomenika Grand Staircase-Escalante iskala fosile. V divjini, kjer v glavnem ni cest, sta vzela pod drobnogled še posebej odročen konec, blodnjak strmih bregov in jarkov severno od gore Horse Mountain. Medtem ko je bil preostanek skupine nekaj kilometrov stran zaposlen z bogatimi najdišči fosilov, ki so jih odkrili prejšnja leta, so Sampson, Sertich in Millerja stikali za novimi. Sampson je po mesecih pisarniškega dela v muzeju komaj brzdal veselje, ker se je znašel “na kraju, kamor še ni zašel noben paleontolog” – in kjer se mu je obetalo, da bo odkril nove zaklade z “izgubljene celine” Laramidije.
Plast muljevca, v katero sta poskusno zakopala Millerja, se je odložila na vzhodni obali tedanje razpotegnjene kopnine, ki se je raztezala 6500 kilometrov od Severnega ledenega morja do Mehiškega zaliva. Laramidija se je izoblikovala pred 90 milijoni let, v zgornji kredi, ko je vedno višje morje zalilo osrednji del Severne Amerike in jo predelilo na dvoje. Danes leži zakopana pod zahodnimi ameriškimi zveznimi državami; do nje je mogoče priti le v nerodovitnem svetu, ki ga je načela erozija, kot na utaškem grebenu, kjer sta veter in dež s fosili bogate sedimentne kamnine razgalila, da so se znašli na dosegu krampov in lopat.
Sampson že od leta 2000 pomaga voditi odprave v laramidijsko divjino. Raziskovalci so delali večidel v formaciji Kaiparowits, 800 metrov debelem zaporedju usedlin, starih od 77 do 75 milijonov let, in odkopali fosile na tisoče rastlin in živali, od storžev iglavcev do krokodilov, želv in dinozavrov – zlasti dinozavrov. Zdi se, da je bila Larimidija v približno 20 milijonih let, kolikor je obstajala, zelo produktivna “tovarna” dinozavrov, v kateri so nastajali veliki in mali dinozavri presenetljivo različnih vrst. Če bi ugotovili, kako se je to zgodilo in zakaj, so povedali raziskovalci, bi se utegnili dokopati do kakšnega temeljnega spoznanja o vzajemnem delovanju ekologije in evolucije.
VIDEO (posnetek je v angleščini):