Leto v slikah:
SLOVENIJA
“Z Rogom je Slovenija izgubila še en prostor samoniklega organiziranja in ustvarjanja.
— Miha Blažič N‘toko, kolumnist in glasbenik
Evikcija se je zgodila znotraj širših družbenih procesov – hitre rasti cen nepremičnin, elitizacije mesta, porasta represivnih metod.”
V Planici je začela delovati t. i. človeška centrifuga. Z njo bo Evropska vesoljska agencija pod vodstvom dr. Igorja Mekjavića z Instituta Jožef Stefan preverila, ali bi bilo pametno s tako napravo opremljati vesoljska plovila in bivališča na Luni ter Marsu. V vesolju, kjer ni zemeljske težnosti, prisotna pa je tudi hipoksija, astronavti izgubljajo mišice, zmanjšuje se jim kostna gostota, počutje je slabše. Preizkusi v centrifugi, ki ima vgrajeno vibracijsko ploščo, bodo pokazali, ali bi z njo lahko omilili te težave, kažejo pa se možnosti še za druge raziskave.
Fotografija: Arne Hodalič in Katja Bidovec
VARSTVO NARAVE: IZPUST RISOV
Aprila so na Pokljuki in Jelovici izpustili pet risov, pripeljanih iz Romunije in Slovaške. Z dodatnim naseljevanjem naj bi ustavili izumiranje slovensko-hrvaške populacije risov, ki je grozilo zaradi parjenja v sorodstvu. Na Gorenjskem so rise izpustili predvsem z upanjem, da se bodo širili tudi proti zahodu in se sčasoma povezali s populacijo risov v švicarskih Alpah.
Fotografija: Dr. Davorin Tome
”Ris je pri nas izginil že na začetku 20. stoletja. Leta 1973 so ga ponovno naselili lovci. Pri tokratni naselitvi zelo pazimo, da živali ne bi bile v sorodstvu.”
— Rok Černe, vodja projekta Life Lynx, Zavod za gozdove Slovenije
VARSTVO NARAVE: OBNOVA STRUGE STRŽENA
V preteklosti so vijugajoče struge potokov na dnu Cerkniškega jezera izravnali v kanale, a je zemlja kljub temu ostala premokra za gojenje kulturnih rastlin. Danes tam vzpostavljajo prvotne tokove, kar bo omogočalo daljše zadrževanje vode, s tem pa se bo povečala možnost preživetja na vodo vezanih organizmov. Iz kanala Stržena so ob preusmeritvi toka prečrpali vodo in preselili ribe, rake ter dvoživke.
Fotografija: Luka Dakskobler
”Uničevanje naravnih habitatov moramo čim prej ustaviti. Renaturacija je zelo dolg proces, saj je v naravnem okolju toliko povezav, da se te zlepa ne obnovijo, ko so enkrat pretrgane.”
— dr. Anamarija Žagar, biologinja, Nacionalni inštitut za biologijo
PRESEŽKI SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV
OLIMPIJSKE IGRE Tokio 2020
Primož Roglič je moral na dirki po Franciji zaradi posledic padca odstopiti, 44-kilo metrski kronometer na olimpijskih igrah pa je odpeljal kot v zamaknjenosti – pred drugo uvrščenim je imel več kot minuto prednosti
Fotografija: Anže Malovrh, STA
OLIMPIJSKE IGRE Tokio 2020
Janja Garnbret, ki velja za najboljšo športno plezalko vseh časov, je na olimpijskih igrah osvojila zlato medaljo. Plezanje je bilo prvič uvrščeno na olimpijske igre – medalje so podelili najboljšim v kombinaciji hitrostnega, balvanskega in težavnostnega plezanja.
Fotografija: Anže Malovrh, STA
OLIMPIJSKE IGRE Tokio 2020
Benjamin Savšek je dolg niz uspehov kronal z olimpijsko zmago v kanuju na divjih vodah. “Vedel sem, da sem tega sposoben, vendar si o medalji nisem upal razmišljati,” je po nastopu opisal svojo brezhibno vožnjo
Fotografija: Anže Malovrh, STA
Alenka Artnik je zadnja leta neprekosljiva. Julija je na Bahamih svoj svetovni rekord v potopu s konstantno obremenitvijo izboljšala na 122 metrov, oktobra pa je v Turčiji s 106 metri izboljšala še svetovni rekord v potopu z dvojno plavutjo.
Fotografija: Daan Verhoeven
SLOVENIJA