Leto upanja
“ZAPOJ PESEM, polno novega upanja, ki se poraja v nas.” To so verzi, ki jih je James Weldon Johnson zapisal v pesmi “Lift Every Voice and Sing” (Vsak povzdigni glas in zapoj). Ta je konec 19. stoletja veljala za himno temnopoltih na Floridi – tam je bilo v tistem času največ linčev glede na število prebivalcev, niti temnopolti moški pa večinoma niso smeli voliti. A Johnson ni izgubil upanja. Tudi mi ga ne smemo.
Upanje so nam vlivali zdravniki in medicinske sestre, ki so med reševanjem življenj presegli meje človeške zmogljivosti. Upanje smo našli v iskanju novih načinov za ohranjanje stikov z bližnjimi. Upanje so krepili izjemni dosežki – znanstvena odkritja, uspehi pri varovanju narave, povečano zanimanje javnosti – med pandemijo in ob naravnih nesrečah. Vlivajo nam ga tudi spremembe, ki jih utegne prinesti to nesrečno leto.
“Okrepila se bo vera v boljši svet, za katerega vemo, da je mogoč,” je dejala legendarna oceanografinja Sylvia Earle malo pred svojim 85. rojstnim dnem (avgusta 2020). “Da lahko kot posamezniki in kot skupnost vstopimo v novo dobo – dobo spoštovanja narave, ki nas ohranja pri življenju, pa tudi dobo medsebojnega spoštovanja.”Pozitivne spremembe že potekajo. “Ukrepali smo hitro in se lotevali novih stvari, kot v vojnem času,” je dejal soustanovitelj Microsofta Bill Gates med pogovorom z glavno urednico Susan Goldberg, ko sta govorila o šestih obetavnih cepivih proti covid-19, ki jih razvijajo strokovnjaki.
Zaradi hudih preizkušenj, ki so nas doletele, se poraja vprašanje, “ali je naša družba res naredila dovolj,” je poleti dejala Alicia Garza, soustanoviteljica gibanja Življenje temnopoltih šteje (ang. Black Lives Matter), “in kaj še moramo storiti za dosego ciljev, ki smo si jih zastavili.” Še vedno nismo izgubili upanja, da jih bomo dosegli.