Leto preizkušenj
Leksikografska družba Merriam-Webster ugotavlja, katere besede ljudje najpogosteje iščejo po spletu – ne nujno zato, ker ne bi poznali njihovega pomena, verjetneje zato, ker jim uradna razlaga včasih pomaga bolje razumeti posamezne dogodke. Leta 2020 je bila med besedami, ki so se znašle v ospredju, že kmalu ‘apokalipsa’. Pogosto so ljudje iskali tudi besede ‘katastrofa’, ‘kuga’, ‘panika’, ‘osamitev’ in ‘nadrealistično’.
To je bilo pozimi in zgodaj spomladi. Takrat se je začelo zdeti, da niti človeška domišljija ne bo kos vsakodnevnemu prizadevanju, da bi doumeli dogajanje okrog sebe. Poleti, po uboju Georgea Floyda, je več ljudi preverjalo pomen besed ‘rasizem’, ‘fašizem’, ‘empatija’. Septembra je bila pogosto iskana besedna zveza ‘duševno zdravje’. Takrat so po zahodu ZDA divjali požari, jugovzhodne zvezne države pa je zajelo toliko neurij, da je Zvezno središče za hurikane izčrpalo seznam uveljavljenih imen za nevihte in začelo uporabljati grške črke. Vetrovi so raznašali strupeni dim gozdnih požarov več tisoč kilometrov daleč. Nekega jutra je bilo zaradi gostega dima nebo nad Sanfranciškim zalivom temno oranžno in je tako ostalo ves dan. Kot kakšna svetopisemska nadloga celodnevne teme.
Roji kobilic? Tudi ti so se pojavili, pustošili so po poljih v Afriki in Aziji. Ko smo poročali o tem, globalna pandemija v številnih delih sveta še zdaleč ni bila pod nadzorom; preživeli smo se tedne – mesece – spoprijemali z občutkom, da sodelujemo pri nekem iztirjenem poskusu preverjanja, koliko čustvene obremenitve ljudje še prenesejo. Vedeli smo, da smo lahko prestrašeni, junaški, zgroženi, hvaležni, zlobni, užaloščeni, nesebični, zaupljivi, besni in odločni. A šele leto 2020 je s seboj prineslo spoznanje, da je lahko vsak od nas veliko od naštetega hkrati.