Japonsko rdeče območje

Morda je v mestu Namie najbolj pretresljivo prav to, da na prvi pogled tam ni prav nič narobe. Zeleni travniki so videti bujni. Lenobni reki Takase in Ukedo se lesketata v soncu. Brivnica, železniška postaja in restavracija so kakor v pričakovanju strank, popolnoma drugače kot v mestih naprej ob obali, kjer je vse razdejano in uničeno. V prefekturah Miyagi in Iwate so se ure, ki jih je morje naplavilo na obalo, ustavile približno ob 15.15, ko je cunami preplavil celotna mesta; v skromnem ribiškem mestecu Namie ure še naprej tiktakajo v ustaljenem ritmu.

Namie je eno izmed sedmih večjih (in še dveh manjših) mest, ki so deloma ali v celoti znotraj območja, do 20 kilometrov oddaljenega od jedrske elektrarne Fukušima, kamor je vlada prepovedala dostop. Kakor vsa mesta na zaprtem območju pravzaprav sploh ne obstaja več. Od 21.000 prebivalcev se jih je 7500 razkropilo po vsej Japonski. Drugih 13.500 jih živi v začasnih bivališčih na območju prefekture Fukušima. Sodijo med več kot 70.000 “jedrskih beguncev”, ki so ostali brez strehe nad glavo zaradi najhujše jedrske nesreče na svetu po tisti v Černobilu.