Izdelava mojstrovine
Če vidite kakršnokoli fotografijo, na kateri je predstavljena izdelava vesoljskega teleskopa Jamesa Webba, lahko stavite, da jo je posnel Chris Gunn. Pri Nasi se je leta 2009 zaposlil kot znanstveni in tehnični fotograf s polnim delovnim časom in pridružil se je inženirski skupini v Goddardovem središču za vesoljske polete v Greenbeltu v Marylandu. Dvanajst let je dokumentiral izdelavo observatorija, posnel je vse od prihoda prve “šasije” do izstrelitve v vesolje. Je ujel vsako matico, vijak in zrcalo? “Ja, lahko bi rekli tako, vendar sem prepričan, da je še kar nekaj matic in vijakov, ki jih nisem posnel,” odvrne z nasmehom.
“Vse skupaj se mi je zazdelo kot prava čarovnija, ko so začeli sestavljati velike kose in ko je bilo to, kar je nastajalo, že mogoče imenovati teleskop,” pravi. “Ko pa so začeli dodajati nekatere bolj eksotične dele, kot je zrcalo, sem zagotovo vedel, da bo nastalo nekaj posebnega. In res je!” Po Gunnovih besedah nekateri vodilni Nasini možje menijo, da je JWST “po pomenu enakovreden odpravam Apollo po tej plati, da gre za nekaj, kar doslej ni uspelo še nikomur”. Največji instrument te vrste, vesoljski observatorij, je zdaj 1,5 milijona kilometrov oddaljen od Zemlje. Ko je bil Gunn 25. decembra 2021 priča izstrelitvi teleskopa JWST v Kourouju v Francoski Gvajani, je občutil mešanico veselja, tesnobe in upanja.
“Nisem jokal, se mi je pa v grlu naredil velik cmok,” pravi. “Ostal sem brez besed. Edini drugi stvari v mojem življenju, ki sta trajali toliko časa, sta zakon in vzgoja otroka. Za službeni projekt pa je to res dolga doba. A bilo je zelo, zelo koristno.”
V Nasinem Johnsonovem vesoljskem središču v Houstonu je Gunn posnel JWST, ko so ga z dvigalom, visokim kot osemnadstropna stavba, pripeljali iz vakuumske komore, kjer so ga približno sto dni preizkušali v razmerah, kakršne vladajo v vesolju: nizka temperatura in brezzračni prostor. Po uspešno opravljenem preizkusu je bilo navdušenje delavcev velikansko, pravi Gunn: “Bili smo nekoliko bliže izstrelitvi.”