Institut “Jožef Stefan”
“Zelo veliko jih je in nehvaležno bi bilo posebej omeniti samo nekatere, saj bi tako po krivici zapostavili številne druge,” odgovarja dr. Jadran Lenarčič na vprašanje, kateri so posebne omembe vredni dosežki Instituta “Jožef Stefan” (IJS). “A če že moram odgovoriti nanj, potem bi poudaril prve mikroračunalnike, prve robote, ki so nastajali v naši državi, in internet pa prvo spletno stran – to so bili pomembni dosežki z vidika informacijske in komunikacijskih tehnologij.
V fiziki so bili pomembni dosežki pri magnetni resonanci, pozneje sta bila v svetu velike pozornosti deležna mikrolaser in računalniški pomnilnik na podlagi kvantne fizike. Kar se kemije materialov tiče, naj povem, da je bila na našem inštitutu pred nedavnim napravljena feromagnetna tekočina, za katero je veljalo, da jo je nemogoče napraviti. Pa magnetni material, ki porablja samo pet odstotkov redkih zemelj, kar je tehnološko izredno pomemben dosežek.
V biokemiji so v zadnjem času veliko pozornost zbudila odkritja v zvezi s transportom zdravila do mesta obolenja, konkretno raka; to so nanomagnetni materiali, ki so vneseni v liposome, potujejo po telesu in jih z magnetom lahko usmeriš na želeno mesto …”
Vsako leto konec marca na IJS pripravijo dan odprtih vrat, znanost in raziskovanje pa skuša inštitut približati zlasti mladim. Šolarji, dijaki in študentje, pa tudi mladi podjetniki, ki želijo stopiti v stik z inštitutom, so še zlasti dobrodošli.
Odgovoriti na vprašanje, ki smo ga postavili dr. Lenarčiču, ki je na IJS zaposlen polnih 40 let in ga tretji mandat tudi vodi, res ni preprosto. Naša največja znanstvenoraziskovalna ustanova, v kateri je zaposlenih skoraj tisoč ljudi, od katerih jih ima malone polovica doktorat, je med 70-letnim obstojem nanizala dolgo vrsto raziskovalnih uspehov. Ko na primer dr. Lenarčič omenja magnetno resonanco, ima v mislih zlasti pokojnega dr. Roberta Blinca (1933–2011).
Dr. Blinc je magnetno resonanco in možnosti, ki jih ta ponuja, začel raziskovati in razvijati na IJS že v 60. letih, potem ko se je z njo seznanil na podoktorskem študiju na MIT v ZDA. Tako so na primer v 70. letih prišli v rabo tu razviti spektrometri, ki so omogočili določanje vsebnosti olja v koruznem zrnju. Uporabljali jih niso le po inštitutih v Jugoslaviji, pač pa tudi v tujini. Med drugim v Indiji, katere predsednica Indira Gandhi je leta 1971 obiskala IJS.
Laserska svetloba je raziskovalcem v laboratoriju za hladne atome omogočila ustvariti najhladnejšo točko v Sloveniji. Pri temperaturi, le malenkost višji od absolutne ničle, plin cezijevih atomov postane kvantna snov, uporabna za različne zahtevne raziskave.
“Razvitih je bilo več metod slikanja z magnetno resonanco, tudi za rabo v medicini,” pojasnjuje dr. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdnih snovi na IJS. To znanje pa se razvija še naprej. “Zdaj konkretno raziskujemo, ali bi z magnetno resonanco lahko ‘videli’ tokove v litijevih baterijah.” O elektrifikaciji avtomobilov, ki naj bi pripomogla k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, se danes veliko govori. Vpogled v dogajanje v bateriji, ki ga omenja dr. Muševič, bi lahko pripomogel k izdelovanju boljših baterij in s tem k razvoju do okolja prijaznejših vozil. Sogovornik, ki je v mednarodnih znanstvenih krogih izredno cenjen, se že zelo dolgo intenzivno ukvarja s še enim področjem – tekočimi kristali.
Že leta 1978 je bil na IJS ustanovljen laboratorij za aplikacije tekočih kristalov in njegovo prvo delo je potekalo prav v njem. V kletnih prostorih inštituta so bila samo leto pozneje izdelana samozatemnitvena varilska očala, ena prvih na svetu. A potrebnih je bilo še kar nekaj let tehnološkega razvoja, da jih je bilo mogoče začeti serijsko izdelovati. V 90. letih je tako iz IJS izšlo podjetje (danes je v tuji lasti), ki izdeluje samodejna varilska očala; ta temeljijo na tekočih kristalih in se ob bliskih, nastajajočih pri varjenju, v hipu zatemnijo.