Indijski nomadi

Gadulia Loharji so v svoji sijajni preteklosti kovali orožje za hindujske kralje. Danes si ti kovači postavljajo tabore na obrobju indijskih vasi in izdelujejo preproste predmete iz starega železa.

Toplega februarskega dne sem prispel v tak tabor v Radžastanu, zvezni državi v severozahodni Indiji. Pri sebi sem imel kose mila, da bi mi pomagali pri predstavljanju. Ko sem se približal, so me obstopili možje, ženske in otroci ter grabili za vrečko in jo raztrgali, da se je milo razsulo po tleh. Sledil je vrvež kletvic in prepletenih udov. Končalo se je z vsaj enim starejšim otrokom v solzah. Takšno obupano vedenje namiguje na širšo zgodbo o nomadih, ki se klatijo po podcelini že stotine, morda tisoče let. Gadulia Loharji (njihovo ime je izpeljano iz hindijskih besed za “voz”, gadi, in “kovača”, lohar) so med najbolj znanimi; drugi so pastirji, tako kot na primer Rabariji, ki po vsej zahodni Indiji slovijo po velikanskih turbanih in bogatem znanju o vsem v zvezi s kamelami. Nekateri so lovci in nabiralci rastlin. Nekateri so ponudniki storitev – trgovci s soljo, vedeževalci, čarovniki rokohitrci, ajurvedski zdravilci, drugi pa žonglerji, akrobati, izdelovalci brusov, pripovedovalci zgodb, krotilci kač, zdravniki za živali, tetovažerji, pletarji. Antropologi so v Indiji določili približno 500 nomadskih skupin, ki štejejo morda 80 milijonov ljudi – približno sedem odstotkov dobre milijarde prebivalcev te dežele.

Ti vandrovci so bili nekdaj del priznanega indijskega življa. Brez težav so se družili z vaščani, ki so živeli na njihovih letnih selitvenih poteh. V 19. stoletju pa se je začel odnos spreminjati. Britanski upravitelji so jih prezirali kot potepuhe in zločince in so zasejali predsodke, ki so preživeli kolonialno oblast. Hitro modernizirajoča se Indija klicnih centrov in z blagovnimi znamkami obsedene mladine kaj malo potrebuje cinarje ali krotilce medvedov, in pastirji izgubljajo bitko s širjenjem industrije in mest. Za nomade, razdrobljene na kaste, različne jezike in zemljepisna območja, se politiki ne menijo in v nasprotju z drugimi tlačenimi skupinami so deležni le redkih ugodnosti iz programov socialne pomoči.