Indija pred energetskim izzivom

Nekega soparnega jutra septembra lani je indijski zvezni državi Madhja Pradeš izstopil iz avtobusa, v katerem je preživel zadnjih deset mesecev, in se napotil proti avditoriju gimnazije v manjšem mestu Raisen, kjer se je zbralo 200 dijakov, učiteljev in uradnikov, da bi mu prisluhnili.

Solanki, strokovnjak za sončno energijo in profesor na Indijskem inštitutu za tehnologijo (IIT) v Mumbaju, je vitek mož, malo starejši od 40 let. Konec leta 2020 je vzel dopust in se odpravil na 11-letno popotovanje po Indiji, da bi ljudi spodbudil k ukrepanju v boju proti podnebnim spremembam. Vozilo, v katerem potuje, je pravi dokaz uporabnosti energije iz obnovljivih virov na štirih kolesih. Solarne plošče zagotavljajo dovolj električne energije za delovanje luči, ventilatorjev, računalnikov, štedilnika in televizijskega sprejemnika v vozilu.

Potem ko so tistega dne Solankija ovenčali in mu na odru izrekli dobrodošlico, je mož izrazil nenavadno željo. “V tem prostoru vidim 15 stropnih ventilatorjev. Sredi dneva je, zunaj je ogromno sončne svetlobe, mi pa imamo tukaj prižgane luči,” je dejal. “Res potrebujemo vse te ventilatorje in luči? Izključimo in ugasnimo jih nekaj, pa bomo videli, ali bo šlo tudi brez njih.”
Ko je bila polovica luči ugasnjena in prav toliko ventilatorjev izključenih, je v dvorani postalo topleje in temneje.

Solanki je prisotne vprašal, ali se jim to res zdi tako zelo pomembno. “Čisto dobro vidimo drug drugega, torej je v prostoru dovolj svetlobe,” je dejal. “Je kdo zaskrbljen, ker smo nekaj ventilatorjev izključili? In se sprašuje, ali bo preživel?” Smeh v dvorani. Utemeljitev, ki jo je izrekel Solanki, je ena od dveh, za kateri upa, da bosta prepričali Indijce, da si bodo začeli prizadevati za dosego tako imenovanega energetskega svaradža oziroma energetske samozadostnosti.

En vidik je varčevanje z energijo, in sicer neposredno, torej z zmanjševanjem porabe, in posredno, z omejevanjem trošenja stvari. Drugi vidik je lokalna proizvodnja toliko električne energije iz obnovljivih virov, kot je sonce, da bi vsako mesto postalo energetsko samozadostno. V prihodnjih desetih letih naj bi izpusti toplogrednih plinov v Indiji naglo naraščali, saj bo tamkajšnje gospodarstvo raslo, število prebivalcev pa se bo povzpelo na 1,5 milijarde, to pomeni, da bo država imela več prebivalcev kot Kitajska. “Človeštvo si želi neskončne gospodarske rasti, vendar se podnebje na planetu zaradi tega naglo spreminja,” je opozoril. “V svoji ošabnosti si domišljamo, da lahko porabo še naprej povečujemo brez posledic. A viri na svetu so omejeni. Če ne bomo spremenili navad, čaka prihodnje rodove hudo trpljenje.”

Solanki je odraščal v manjši vasi in je bil prvi v družini, ki si je pridobil univerzitetno izobrazbo. Na IIT je ustanovil center za tehnologijo sončnih celic. Ker je želel spodbuditi solarno revolucijo med navadnimi ljudmi, je ustanovil nepridobitno organizacijo, imenovano Energy Swaraj Foundation. V fundaciji usposabljajo podeželske ženske za sestavljanje in prodajo solarnih svetilk in fotovoltaičnih plošč. Pred tremi leti je začel razmišljati, kako bi se na podnebno krizo odzval Mohandas Gandhi, katerega velik oboževalec je. Zato se je odločil odriniti na pot.

Upa, da mu bo uspelo spodbuditi množično gibanje, podobno, kot je uspelo Gandhiju, ko se je v času prizadevanj Indijcev za osvoboditev izpod britanske vladavine odpravil na zgodovinski pohod in v 25 dneh prehodil 388 kilometrov. V državi s tako majhno porabo na prebivalca se Solankijev poziv k preprostemu življenju nemara zdi nekoliko nenavaden. Indijci v povprečju porabijo za približno tisoč dolarjev blaga in storitev na leto, kar je zgolj štiridesetina tega, kar porabijo Američani. A Solankijev trud bi kljub temu utegnil odigrati ključno vlogo v prizadevanjih države, da zmanjša svoj prispevek h globalnemu segrevanju. Pri sedanji stopnji gospodarske rasti bo pripadnikov srednjega sloja do leta 2030 dvakrat več kot danes, kar 800 milijonov. To bo za Indijo sicer dobrodošel mejnik, saj se bodo številni izvili iz revščine. A obenem bo prinesel pravi cunami novih potrošnikov, ki bodo želeli imeti prostorna stanovanja, klimatske in druge naprave ter avtomobile, s tem pa se bo seveda ogljični odtis države občutno povečal.

Indija bo 15. avgusta praznovala 75 let neodvisnosti. Država je v tem času dosegla velikanski napredek. Danes je samozadostna pri proizvodnji hrane, zasnovala je vesoljski program, ki je proti Marsu izstrelil orbiter, s cepivi oskrbuje približno sto držav, postaja tudi nesporna tehnološka sila in šesto največje gospodarstvo na svetu. Danes je svetovna sila v vzponu in se odločno spoprijema s podnebnimi spremembami. Poleg 45 solarnih parkov, ki jih je postavila doslej, načrtuje, da bo imela do leta 2030 kar 40 odstotkov avtobusov, 30 odstotkov osebnih avtomobilov ter 80 odstotkov dvo- in trikolesnikov na električni pogon. Zastavila si je tudi, da bo postala vodilna na svetu pri proizvodnji vodika kot alternative fosilnim gorivom.