Gostoljubna dežela

Besedilo: Grega Sever
Fotografije: Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS), Sašo Bernardi / MNZS

Slovensko ozemlje je bilo zaradi svojega zemljepisnega položaja vedno na političnem prepihu. Čezenj so se že od davnine valile vojske in zanj so se borile različne kraljevine.

Slovenija je prvič v moderni zgodovini vtisnila pečat globalni politiki leta 1821, ko je bil v Ljubljani na takratnem Kranjskem drugi kongres Svete alianse. Od januarja do maja so knez Metternich v imenu avstrijskega cesarja Franca I., ruski car Aleksander I., neapeljski kralj Ferdinand ter še več kot 500 drugih državnikov iz vse Evrope kovali načrte za pokoritev prebujajočih se ljudskih množic. Za kongresom so Ljubljani ostali Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev, gostilna Pri ruskem carju, Bavarski dvor in Tavčarjev roman Izza kongresa, kronane glave pa so se vrnile domov krotit podložnike.

V prvi polovici 20. stoletja je Slovenija imela in zamenjala številne gospodarje. Obstajala je v različnih oblikah, a je vselej privabljala visoke goste. Tudi v miru po drugi svetovni vojni ni bilo nič drugače in ta tradicija se je nadaljevala v samostojni državi, pa naj je šlo za uradne obiske ali za zasebna druženja veljakov.

Deset let po burnih dogodkih leta 1991 je naša država znova napolnila naslovnice svetovnih časopisov kot gostiteljica srečanja vodij Združenih držav Amerike in Ruske federacije. Junija se je končalo naše polletno predsedovanje Evropski uniji, ki nas je znova postavilo v središče svetovnega političnega zemljevida. V tem času je deželo na sončni strani Alp obiskala kopica tujih predsednikov vlad in ministrov, pa tudi nekaj šefov držav. Mnogi so hodili po istih stopinjah kot drugi pomembneži
pred toliko leti.