Gološkrgarji pred domačim pragom

Besedilo: Tom Turk
Fotografije: Borut Furlan

Mojemu študentu je pred Morsko biološko postajo v Piranu uspelo fotografirati dolgolasega kuštravca,” mi je po telefonu sporočil kolega dr. Lovrenc Lipej. Seveda ne gre za fotografijo kakega ostarelega hipija iz 60. let prejšnjega stoletja, temveč za izredno redko vrsto golega polža vrste Cumanotus beaumonti. V slovenskem morju, nedaleč od kraja najnovejšega odkritja, je pred tremi leti dolgolasega kuštravca prvi fotografiral Borut Furlan, avtor fotografij v tem prispevku.

Sprva je pomislil, da gre za nekakšno morsko vetrnico, a je pozneje opazil, da se vse skupaj premika, to pa za morske vetrnice ni ravno značilno. Na treh fotografijah je dr. Bill Rudman, kustos v Avstralskem muzeju v Sidneyju in eden največjih svetovnih strokovnjakov za gole polže, prepoznal omenjenega polža. Bil je navdušen, saj je na voljo le nekaj posnetkov te vrste, Borutov posnetek Cumanotusa pa je bil tudi prvo odkritje te živali v Sredozemskem morju.

Seveda Cumanotus v slovenskem morju ni edina vrsta golih polžev ali gološkrgarjev, kakor bi lahko prevedli njihovo latinsko ime Nudibranchia. Imamo dokumentirane posnetke vsaj50 vrst teh bitij, vsekakor pa jih tu živi verjetno veliko več. Gološkrgarji lazijo po morskem dnu, se skrivajo pod kamni ali celo aktivno plavajo. Kljub počasnosti vedno z lahkoto najdejo plen, to pa so najpogosteje razne vrste spužev, morske vetrnice ali trdoživnjaške kolonije. Veliko vrst golih polžev je glede prehrane zelo izbirčnih. Posamezne vrste so specialisti, ki se hranijo le z eno vrsto spužve ali eno vrsto trdoživnjaških polipov. Če ni njihove priljubljene hrane, tudi njih ni, in to pojasnjuje, zakaj jih včasih srečamo v velikem številu, potem pa kar na lepem izginejo in jih več let ni na spregled. To verjetno drži tudi za junaka iz uvoda.

• Prvo mesto v kategoriji lokalnih dodatkov k reportažam za leto 2008 po izboru mednarodnega uredništva lokalnih izdaj National Geographica.