Fotografov dnevnik: Jure Eržen

Besedilo: Meta Krese
Fotografije: Jure Eržen

Krizna žarišča Vojak nerodno pestuje otroka. V ustih ima cigareto, deklica v rokah liziko. Prizor bi lahko bil posnet v katerem koli kriznem žarišču kadar koli: včeraj, danes in prav gotovo tudi jutri. Posnetek pripoveduje večno zgodbo – vojaki delijo sladkarije, kupujejo prijateljstvo ali pa, recimo tisti občutljivejši, si celo mirijo vest, ker so podvomili, da z nasiljem v tuje kraje prinašajo boljše življenje.

Jure Eržen je fotoreporter, njegovo delo je poiskati dogodek, ga ujeti v objektiv in sporočiti novico bralcu. Novičarske fotografije po navadi že naslednji dan zbledijo v bralčevem spominu. Toda Erženu ni dovolj zgolj dokumentirati in zapisovati, zbirati informacije; njegove fotografije pripovedujejo univerzalne zgodbe. Zato učinkujejo tudi brez besed, brez katerih je novinarska fotografija sicer najpogosteje izgubljena v času in prostoru. Podpisi nas mogoče pri njegovih fotografijah včasih celo omejujejo in s svojo natančnostjo zabrišejo sporočilnost, ki jo nosijo same podobe. Erženu uspe ujeti ne resničnost, temveč dramatičnost trenutka, ki podobo zaznamuje, zaradi česar je po besedah Davida Bata (Fotografija: ključni koncepti, 2012) fotografija uspešna.

Afganistan, Egipt, Iran, Izrael, Somalija, Sudan so le nekatere države, v katerih je Eržen fotografiral. “Naše delo je trkati na vest družbe,” pravi. Zato z enako zavzetostjo kot v tujini fotografira tudi težke trenutke v Sloveniji – njegove fotografije Murinih delavk so čista alegorija našega izgubljenega časa. “Pravzaprav vse manj hodim v kraje, kjer bi se znašel v življenjski nevarnosti,” prizna. Strinja se s fotografom Christopherjem Morrisom, ki pravi, zakaj le bi se spravljal v življenjsko nevarnost, medtem ko se skupina norcev tepe z drugo skupino norcev. “Mogoče se je to zgodilo spontano, ker je vse manj verjetno, da bi me kdo tja sploh poslal. Ne vem. Ampak v teh letih sem imel tolikokrat srečo, da imam najbrž vsakič manj možnosti, da bi prišel cel nazaj. Pravzaprav bi šel raje v Kenijo fotografirat mlade leve ….” se zasmeji.

Težko bi mu verjeli. Od nekdaj ga je zanimalo, kaj se dogaja s civilnim prebivalstvom, ki mu je vojna onemogočila normalno življenje. Pripovedoval nam je intimne zgodbe ljudi, ki so ostali brez domov, brez najbližjih, ki so jim ukradli spokojno sedanjost in najverjetneje tudi prihodnost. Prepričana sem, da bo to še naprej počel.

Jure Eržen je fotoreporter časopisne hiše Delo. Njegove fotografije objavljajo pomembni svetovni časopisi in revije. Za svoje delo je prejel številne nagrade.