Fotografov dnevnik – Jaka Vinšek

Besedilo: Meta Krese
Fotografija: Jaka Vinšek

“Fotografija je moje življenje, moj najboljši prijatelj je fotoaparat. Čisto povsod gre z mano,” pravi Jaka Vinšek. Besede bi lahko zvenele plehko, mimogrede navržene, a zaradi njegovih fotografij jih moramo vzeti resno. “Čeprav se rad znajdem pod umetno razsvetljavo v umetnem okolju, ob ulični fotografiji začutim največje zadovoljstvo in adrenalin,” doda in začne sestavljati sliko svojega odnosa do dela, svojih vizij, ki so ga iz Kranja potegnile v New York. Moj novi dom, ga imenuje. Vse od srednje šole je sanjal, da bi se preselil na kako drugo celino. “Dvakrat sem bil že tik pred tem, da sedem na letalo za Avstralijo, a sem zamisel opustil, ker sem se noro zaljubil,” razloži. Medtem pa je bil v službi pri fotoagenciji Bobo, zanjo prepotoval vso Evropo in del Azije ter spoznal, da je imel njegov šef mogoče celo prav, ker mu ni hotel kupiti večje fotografske torbe z izgovorom, da se fotoaparat nosi okrog vratu in ne v potovalki. In seveda, da so trenutki v fotožurnalizmu izmuzljivi in neponovljivi. “V Davosu, kjer sem fotografiral, ko se je Janez Drnovšek udeležil Svetovnega gospodarskega foruma, sem celo večnost čakal, sicer ne vem, zakaj, da bi videl Billa Gatesa. Potem pa sem samo skočil na stranišče in dogodek zamudil.” V New Yorku je že dve leti. “V Sloveniji je bilo enostavneje, bolj uživaško, brezskrbno. Ampak tu sem obkrožen z najboljšimi v fotografski industriji. Menda je na območju, ki ni večje od Slovenije, 150.000 fotografov.” Boj, boj, boj za delo, še trdi.