Filmski utrinki
Objem Lojzeta Potokarja in Duše Počkaj ob snidenju v filmu Tistega lepega dne.
Filmska industrija je nerazdružljivo povezana s fotografijo, zato ima pri snovanju filma pomembno vlogo tudi scenski fotograf. Fotografije nastajajo že med pripravami, v maski in na vajah. Za filmsko industrijo pa so ključne tiste, ki jih fotograf napravi med snemanjem. Posnete so najpogosteje točno od tam, od koder snema filmska kamera. Prav te fotografije nato na filmskih plakatih, razglednicah in v reklamnih sporočilih nagovarjajo javnost, poosebljajo film in obdobje, v katerem je nastal. Začetki slovenske kinematografije segajo v leto 1948, ko je nastal prvi celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji (France Štiglic).
Ob snovanju tega se je oblikovala domača filmska industrija, katere del je bil tudi fotograf Božo Štajer (1910–1967). Naziv mojstra umetniške fotografije si je leta 1949 pridobil kot eden od ustanovnih članov Društva za dekorativno umetnost. Svoja dela je razstavljal doma in v tujini in ni področja fotografije, kjer se ne bi preizkusil. Poleg scenskih fotografij so se ohranili tudi najrazličnejši reklamni, modni in reportažni posnetki iz časa njegovega službovanja v Uradu za informacije, podjetju Exportprojekt in fotografskem oddelku pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Med letoma 1948 in 1963 je kot scenski fotograf dejavno sodeloval s podjetjema Triglav film in Viba film.
Film Ne čakaj na maj je nadaljevanje uspešne, s prvo nagrado za najboljši film in režijo nagrajene filmske komedije Vesna (František Čap, 1953).
Posnel je fotografije na snemanju filmov ter iz filmskega zakulisja kar osmih slovenskih filmov: Na svoji zemlji (France Štiglic, 1948), Svet na Kajžarju (France Štiglic, 1952), Ne čakaj na maj (František Čap, 1957), Dobro morje (Mirko Grobler, 1958), X-25 javlja (František Čap, 1960), Nočni izlet (Mirko Grobler, 1961), Tistega lepega dne (France Štiglic, 1962) in Srečno, Kekec (Jože Gale, 1963). Fotografsko zapuščino Boža Štajerja so dobrih 45 let hranili njegovi potomci. Njegov osupljivi opus so leta 2012 podarili Fototeki Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Vabljeni, da več o fotografu in njegovi zapuščini preberete na spletnem naslovu: www.fototekamnzs.com.