Filipinski junaki
Recuerdo Morco je imel 22 let, ko je prvič videl sneg. Zavit v dva kombinezona in dve puhovki je zrl v nebo in opazoval vrtinčenje snežink, ki so se v debelih kosmih spuščale na palubo tovorne ladje. V sneg je napisal ime svojega dekleta in okrog njega narisal srček.
Odraščal je na Filipinih, na tropskem otoku, obrobljenem z belimi peščenimi plažami in kokosovimi palmami. Uresničile so se mu sanje: stal je na krovu tovorne ladje, ki je rezala ledeno mrzle valove blizu severnega tečajnika, in po obrazu so ga žgečkale snežinke. “Ne morem verjeti, da sem tu,” si je mislil. Ladja je vplula v finsko pristanišče Kemi in z nje so se trgali bloki ledu z ostrimi robovi. Morco se je izkrcal in opravil “mornarjevo dolžnost”, kot temu pravi: poiskal je najbližjo trgovino in kupil SIM-kartico, da je lahko telefoniral mami.
Za božično okrašeno streho delavske stanovanjske stavbe se dvigajo bleščeči nebotičniki v središču Manile. Bernardita Lopez (ob ograji), ki je varuška v Hongkongu in je za praznike prišla domov, si ogleduje okrasje. Pomanjkanje priložnosti in nizke plače odženejo milijone Filipincev v tujino. Končni cilj številnih je boljše življenje doma.
Danes ima 33 let in zadnjih deset jih je preživel na tovornih ladjah, saj je mornar trgovske mornarice. Zdaj 66-letni mami Jeannie je telefoniral že iz Finske, Nizozemske, Papue Nove Gvineje in tako rekoč iz vsake države med Švedsko in Avstralijo, v kateri je kakšno pristanišče. Jeannie si ne zapomni vseh krajev, od koder se ji sin oglaša, a njegovi klici so ji vedno v veselje in olajšanje. Morco pravi, da njen glas “prežene dolgčas, domotožje in žalost”, in dodaja: “Nihče mi ne pomeni več kot ona.” Je eden od kakih 10 milijonov Filipincev – to je približno desetina prebivalcev te države – ki so ubežali brezposelnosti, slabim plačam in redkim priložnostim v domovini in delajo v tujini.
Migrantski delavci pošljejo domov 31 milijard dolarjev na leto – približno 10 odstotkov bruto domačega proizvoda Filipinov. Med njimi so hišne pomočnice v Angoli in gradbinci na Japonskem. Delajo na libijskih naftnih poljih in varujejo otroke pri hongkonških družinah. Pojejo na odrih odmaknjenih kitajskih provinc in pomagajo voditi hotele na Bližnjem vzhodu. Filipinci sestavljajo četrtino pomorščakov na svetu. To je fenomen, zaradi katerega sta se filipinsko gospodarstvo in izobraževalni sistem popolnoma preoblikovala. Zdravstvene šole vsako leto izobrazijo približno 19.000 medicinskih sester, in takoj ko opravijo tečaj tujega jezika, jih razporedijo na delovna mesta v bolnišnicah po svetu.
Recuerdo Morco si je skupaj s tovariši mornarji privoščil pivo v mestu General Santos, potem ko so dostavili tovor posušenega kokosa iz Port Moresbyja na Papui Novi Gvineji. Svoboda in pustolovstvo mornarskega življenja imata za Morca priokus domotožja.
Tudi druge filipinske izobraževalne ustanove in poklicne šole usmerjajo dijake v panoge, kjer so možnosti za zaposlitev v tujini največje. Trgovske pomorske akademije podobno kot zdravstvene šole zasipajo trg dela s tisoči diplomantov na leto. V centrih, kjer dekleta usposabljajo za hišne pomočnice, se učenke učijo, kako v različnih kulturnih okoljih pripraviti mizo za to, da bodo na njej postregli hrano, kako postlati posteljo kot v hotelu, kako dahniti pozdrav v arabščini ali kitajščini. Ustanovljene so bile vladne agencije za ukvarjanje z migracijo registriranih delavcev, dogovarjanje z drugimi državami o delovnih razmerah in reševanje delavcev ob diplomatskih sporih ali kadar izbruhne vojna.
Tako je na primer delegacija vladnih funkcionarjev odpotovala v Sirijo, tam iskala hišne pomočnice in jih spravljala na varno. Reden dotok denarja, ki ga iz tujine pošiljajo filipinski delavci, pomaga, da si revnejše družine opomorejo, in na riževih poljih nerazvitih provinc rastejo hiše, zgrajene z njihovim zaslužkom. December je mesec, ki ga Filipinci posvetijo delavcem v tujini. V filmih in televizijskih oddajah slikajo njihovo težko življenje in predanost v romantični luči. Rojakom v diaspori pravijo bagong bayani, sodobni junaki, saj se žrtvujejo za lepšo prihodnost svojcev in domovine.