Fašenk v Markovcih

PISANA POVORKA
TRADICIONALNIH IN
SODOBNIH PUSTNIH LIKOV
IN PREŠERNO DRUŽENJE
Z GOSTOLJUBNIMI DOMAČINI

Ptujsko polje je bilo do druge polovice 20. stoletja popolnoma agrarno območje z živim šemskim izročilom. Kljub pozneje spremenjenemu načinu življenja so se tradicionalne agrarne pustne maske v posameznih vaseh ohranile. Največ jih najdemo v Markovcih, tam na kmečkih dvoriščih preganjajo zimo, v novem letu voščijo srečo, zdravje, dobro letino in plodnost pri živalih, domači pa jih za to obdarijo. Markovci so dolgo obcestno naselje in upravno središče Občine Markovci v jugozahodnem delu Ptujskega polja. V občini so še naselja Borovci, Bukovci, Nova vas pri Markovcih, Prvenci, Sobetinci, Stojnci, Strelci in Zabovci.

Pustu in karnevalu pravijo v Markovcih in okoliških vaseh fašenk, našemljenci pa so maškare ali maškore. Do druge polovice 20. stoletja so se šemili na pustni ponedeljek in torek, ki so ju imenovali tudi mali in veliki fašenk, danes sta vlogo dni za šemljenje prevzeli pustna sobota in nedelja. Proti koncu 20. stoletja se je na ptujskem območju uveljavilo pravilo, da se pustni čas začne po svečnici, 2. februarja; takrat koranti lahko začnejo obhode. V Markovcih naznanijo začetek tega časa s polnočnim pokanjem z biči.

KARNEVALSKE SKUPINE SE NA
IZBRANO TEMO PREDSTAVIJO
S SKRBNO IZDELANIMI
KOSTUMI IN KOREOGRAFIJO.

Tradicionalnim maskam sledijo karnevalske skupine. Po številu in izvirnosti prednjačijo skupine iz markovske občine, iz Stojncev, Bukovcev in Borovcev. Skupine, sestavljene iz nekaj deset ali več nastopajočih, se na izbrano temo predstavijo s slikovito kuliso na vozovih, skrbno izdelanimi kostumi in koreografijo. V zadnjih letih so se predstavljali kot Kobre, Lutke iz skrinjice, Bollywood, Duhi iz Bukovec, Cirkus, Simfonija klavirjev, Disco party, Šumarji, Skrbni medvedki itd. Priprave na sprevod se navadno začnejo decembra. Moški izdelujejo kulise in druge rekvizite, ženske šivajo obleke in pripravijo koreografijo.

Ena izmed sodelujočih je povedala: “Težko je z besedami opisati vse te priprave, vse to veselje, vnemo, včasih že skoraj evforijo v pričakovanju fašenka, sploh pa tega ni mogoče zapisati z nekaj besedami. Na fašenku je povsod odlično razpoloženje, super zabava, sprostitev, smeh, glasba, druženje, ples …”

Pred desetletji, ko se je med folkloristi razvila razprava, od kod je prišel korant, je bilo večkrat slišati: “Prvi korant je iz Markovcev letel v Zabovce.” Tega sicer ne moremo potrditi, res pa je, da so Markovčani od predstavitve v Mariboru leta 1939 do organizacije fašenka leta 1992 imeli velik vpliv na oblikovanje podobe šemljenja na ptujskem območju. S fašenkom so uvedli novo obliko pustne prireditve s sprevodom, nastopi na kmečkih dvoriščih, pred hišami postavljenimi stojnicami s pijačo in pustnimi dobrotami, s katerimi gostoljubni domačini pogostijo nastopajoče, sovaščane, znance in obiskovalce. Ti pri vsem skupaj niso le opazovalci, temveč se z domačini in nastopajočimi zlijejo v prešerno pustno rajanje in tako začutijo, živijo utrip tega norega dogajanja.