Energija prihodnosti

Če bi se vozili po nemških in danskih cestah, bi opazili, da se poleg podnebja v teh dveh državah naglo spreminja še nekaj – videz pokrajine. Tam, kjer je starodavni grški bog vetra Eol še danes stalen gost, so tako rekoč čez noč zrasli pravi gozdovi kovinskih debel z ogromnimi vrtečimi se krošnjami.

Najnovejši podatki o izidih evropskega tekmovanja v postavljanju vetrnih elektrarn namreč kažejo, da je Nemčija že več let v vodstvu z 20.622 megavati ali 43 odstotki skupne inštalirane moči v Evropski uniji; srebro je osvojila Španija z 11.615 megavati, tretje mesto pa Danska s 3136 megavati.

Do leta 2020 bo 195 milijonov Evropejcev odvisnih od energije vetra. Slovenija je ena redkih držav članic Evropske unije, ki vetrnih elektrarn nima.