Električni avtomobili

VELIKE NALOŽBE V ČISTE AVTOMOBILE

V Volkswagnovi tovarni avtomobilov v Chattanoogi v ameriški zvezni državi Tennessee so se avtomobilske karoserije po tekočem traku pomikale naprej visoko nad betonskimi tlemi. Vsakih 73 sekund se je ena spustila na montažno linijo in kmalu sta se začeli skupaj dvigati karoserija in šasija. Delavci, opremljeni z vijačniki v obliki pištol, so na stolih na kolesih drseli pod passatom. Medtem ko sem jih opazoval pri delu, so pritrdili plastične in kovinske zaščitne elemente na pragove in podvozje, potem pa spravili orodje v toke in počakali na naslednji avtomobil.Na 320.000 kvadratnih metrih se približno 3800 delavcev in 1500 robotov ves dan giblje v tem ritmu izmenične montaže in premorov.

Sestavljajo avtomobile na bencinski pogon, ki so med najprepoznavnejšimi na cestah; odkar je Volkswagen leta 2011 zgradil to tovarno, so jih v njej sestavili že več kot 1,1 milijona – 45 vsako uro in 337 vsako izmeno.Zgodovina tega obrata je zapletena: med drugo svetovno vojno in potem občasno še tri desetletja so vojaški pogodbeniki tu proizvajali dušikovo in žveplovo kislino, sestavini razstreliva TNT, ki so ga skladiščili v betonskih bunkerjih v bližnjih gozdovih. Proizvajalec avtomobilov, tudi sam znan po čezmernih izpustih (Volkswagen je sedem let izigraval predpise o izpustih), pomaga ZDA v prizadevanjih za ozelenitev prometa.Iz te tovarne bo kmalu prišlo prvo Volkswagnovo električno vozilo, izdelano v ZDA. Leta 2022 bodo začeli ta avtomobil – kompaktno športno terensko vozilo ID.4 – množično izdelovati kar na proizvodni liniji, kjer danes sestavljajo modele na bencinski pogon, da se bodo lahko hitreje odzivali na spremembe v povpraševanju. Med mojim obiskom tovarne spomladi je bil prehod v polnem zamahu.

Električna vozila so preprostejša od tistih na bencinski pogon. “Njihova bistvena značilnost je, da imajo manj delov kot bencinski avtomobili,” je skozi direndaj in hrup v tovarni kriče razlagal strokovnjak za sestavljanje Chris Rehrig. Imajo pa velikanske baterije. Baterijske sklope, ki tehtajo skoraj 500 kilogramov, bodo za Volkswagnovo tovarno sestavljali čez cesto in jih v proizvodno dvorano dostavljali z robotskimi vozili. Vsak baterijski sklop bo pritrjen na podvozje avtomobila z avtomatskim vijačnikom. Ko bo na vrsti avtomobil na bencinski pogon, bo isti robot nanj privil toplotno zaščito. Da bo vse to gladko teklo, bo potrebnega “nekaj plesnega znanja”, je povedal Rehrigov nadzornik Noah Walker.

Volkswagen se skuša skupaj s toliko drugimi priučiti novim plesnim korakom. Po tem lahko sklepamo, da je prišel odločilni trenutek za naš planet. Podjetje in celotna industrija postavljata na stranski tir tisto, zaradi česar je postal Volkswagen po prihodkih največje proizvodno podjetje na svetu: motor z notranjim zgorevanjem, katerega delovanje je vir ogljikovega dioksida.Odkar več ljudi in vlad zahteva odločnejše ukre­panje glede podnebnih sprememb, avtomobili in tovornjaki doživljajo največjo preobrazbo od uvedbe avtomobilov pred več kot stoletjem. Za­gonska in že uveljavljena podjetja se borijo za tržni delež pri proizvodnji vozil, ki ne ustvarjajo izpustov, saj vodilni v avtomobilski industriji ta nenadoma vidijo kot najobetavnejšo pot naprej. Po skoraj vseh merilih se njihova priljubljenost povečuje. Tako rekoč čez noč se je začela doba električnih avtomobilov.

Kljub temu je glede na časovnico, po kateri bi se morali spoprijeti s posledicami podnebnih sprememb, opuščanje avtomobilov na bencinski pogon veliko prepočasno. Da bi se izognili ogro­ženosti milijonov ljudi, pravijo pri Medvladnem odboru ZN za podnebne spremembe, bi morali izpuste ogljikovega dioksida najpozneje do leta 2050 po vsem svetu zmanjšati na nič.Ker je vir skoraj četrtine svetovnih izpustov pro­met v najrazličnejših oblikah, je vprašanje, ali se od avtomobilov na bencinski pogon lahko poslo­vimo dovolj hitro, da se bomo izognili najhujšim posledicam.

Težko bi rekli, da je to, kar se dogaja, kaj manj kot revolucija. V 90. letih minulega stoletja je družba General Motors začela izdelovati električni avtomobil. Potem ko jih je izdelala manj kot 1200, je proizvodnjo ustavila. Danes se spremembe dogajajo z bliskovito naglico.Število povsem električnih in priključnih hibrid­nih električnih vozil (skupaj jih označujemo s kra­tico EV) se je v zadnjem letu povečalo za skoraj polovico, čeprav se je prodaja avtomobilov v celoti zmanjšala za 16 odstotkov. Število različnih modelov EV, ki so na voljo voznikom po svetu, se je povečalo za 40 odstotkov in danes jih je približno 370. Na voljo so že električni modeli mini cooperjev, porchejev in harley-davidsonov.

Vlade od Kalifornije do Kitajske, Japonske in Velike Britanije so pred nedavnim napovedale, da bodo do leta 2035 ali prej prepovedale prodajo novih osebnih avtomobilov na izključno bencinski ali dizelski pogon. Avtomobilski velikani od Volva do Jaguarja zdaj zatrjujejo, da bodo do takrat že opustili proizvodnjo motorjev z notranjim zgorevanjem, pri Fordu pravijo, da bodo njihovi osebni avtomobili v Evropi povsem električni ali hibridni v petih letih, do leta 2030 pa povsem električni. General Motors si je za cilj zastavil, da bo do leta 2040 postal ogljično nevtralen.

Vplivne ameriške finančne korporacije in investitorji si od novih naložb veliko obetajo. Lani je bila družba Tesla, ki je leta 2020 prodala skoraj 80 odstotkov električnih vozil v ZDA, nekaj časa vredna več kot naftni velikani ExxonMobil, Chevron, Shell in British Petroleum skupaj. Nova podjetja za proizvodnjo električnih avtomobilov in tovornjakov vznikajo kot gobe po dežju. Na Kitajskem, kjer imajo več kot 40 odstotkov priključnih vozil na svetu, Teslina vozila po prodaji prehiteva električni avtomobil z dvojimi vrati in največjo hitrostjo 100 kilometrov na uro; prodajna cena osnovnega modela je manj kot 6000 dolarjev.