Dva svetova Tonge

Kraljevi stražarji so si potisnili tropske čelade še malo bolj na oči. Gledali so v tla, da jim ni bilo mogoče videti obrazov, saj jih je zakrival spodnji rob pokrival. Eden izmed njih je s čevljem pobrskal po pesku, kot da tam išče besede.

“Oprostite,” je rekel. “Morda bo trajalo še nekaj časa.” Zjutraj me je tedaj še prestolonaslednik Tonge (zdaj že kralj George Tupou V.) obvestil, da me bo sprejel v avdienco. Ko sem prispel, je bilo sonce že visoko nad nami in znojili smo se na dovozu k njegovi palači, pokašljevali, da bi razbili tišino, in s čevlji brodili po pesku.

Tedanje prestolonaslednikovo domovanje je stalo na griču, s katerega je razgled na večino kraljestva, zadnje prave monarhije na Pacifiku in ene izmed zadnjih na svetu. Nekaj tednov pred tem so ljubljenega starega kralja odpeljali v bolnišnico
na Novi Zelandiji. Umrl je nekaj tednov za tem, ko sem stal pred vrati prinčevega domovanja, ki se je takrat, precej nepriljubljen med podaniki, pripravljal, da bo zasedel prestol.