Doma pri Romih

Besedilo: Meta Krese
Fotografija: Arne Hodalič

“Poglej, a v teh čevljih naj hodim v šolo!” je razburjeno spraševala Andželina. Odgovor je obvisel v zraku, čeprav je bilo vsem jasno: v razhojenih špičakih z vsaj deset centimetrov visokimi petami, ki jih je dobila kdove kje, dvanajstletna deklica gotovo ne more v šolo. Posmehovanju sošolcev bi se težko izognila.Jerneja Turin, raziskovalka organizacije Amnesty International Slovenija, ki redno obiskuje romska naselja na Dolenjskem, me je prekinila sredi vprašanja, ki mi je tisti hip najprej padlo na pamet: “Kje so vsaj humanitarne organizacije?” “V Novem mestu v Rdečem križu ne dovolijo Romom, da bi se oglasili pri njih. Za prepoved mi je povedala Liljana Grm, Romkinja, ki tako kot Andželina živi v Dobruški vasi, zato sem se odločila, da grem z njo in njeno prijateljico v skladišče oblek Rdečega križa v času uradnih ur. Tako kot vsi drugi smo čakale v vrsti. A so nas z besedami, da to ni za Rome, nagnali, takoj ko so nas prepoznali. Bilo je grozno in bila sem čisto pretresena. Potem pa se mi je še Lili opravičevala, ker sem na svoji koži občutila, kako se dela z Romi.” “Ko bi vsaj imele copate,” so se oglasile še Andželinine prijateljice. Razlogov, da dneve preživljajo doma z brati in sestrami, ne pa z vrstniki v šoli, je še več. Preveč. Natančnega podatka, koliko Romov je v Sloveniji, ni, poznavalci menijo, da jih je od 7000 do 12.000. Njihova naselja, teh naj bi bilo nekaj več kot 100, veliko je še vedno ilegalnih, so v glavnem na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini ter Prekmurju. Dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete v Ljubljani v raziskavi Romska naselja kot poseben del naselbinskega sistema v Sloveniji (2007) ugotavlja, da je dobra polovica romskih naselbin dejansko zaselkov in malih naselij z manj kot 50 prebivalci. Le sedem jih ima več kot 200 prebivalcev, Pušč a v Prekmurju celo več kot 500, po nekaterih podatkih pa je tako številno tudi prebivalstvo Brezja – Žabjeka pri Novem mestu. Dvanajst naselij ima od 100 do 200 prebivalcev. Večinoma gre za čista romska naselja; pripadnikov drugih skupin je med njimi le za vzorec. Dr. Zupančič meni, da je za številna povsem upravičena oznaka etnični in socialni geto, po svoji fiziognomiji, strukturi in tudi funkciji pa so izraziti “slumi”.