Človeški mikrobiom
BOLJ KO ZNANSTVENIKI preučujejo mikrobe, ki živijo v človeku, bolj spoznavajo, kako zelo ti drobceni organizmi vplivajo na posameznikove videz, ravnanje, razmišljanje in počutje. Sta zdravje in počutje res odvisna od bakterij, virusov, gliv in protozojev, ki naseljujejo črevesje in pljuča, kožo in očesna zrkla? Kako presenetljiva misel – da so mikrobi, ki jih nosimo v telesu in na njem, neločljivi del tega, kar smo.
Vpliv “menažerije” mikroorganizmov (pravimo mu mikrobiom) na človekovo življenje utegne biti zelo izrazit – in se začne neverjetno zgodaj. Izsledki lani objavljene raziskave dajejo misliti, da je celo otrokov temperament, ki ga imamo za nekaj povsem prirojenega, nemara povezan s tem, ali so bakterije v dojenčkovem črevesju pretežno iz enega rodu: več ko jih je iz rodu Bifidobacterium, bolj dobrovoljen je otrok.To opažanje Anna-Katariine Aatsinki in sodelavcev z Univerze v Turkuju na Finskem temelji na analizi vzorcev blata 301 dojenčka. Pri tistih, ki so imeli pri dveh mesecih največji delež bakterij Bifidobacterium, je bilo verjetneje, da bodo imeli pri šestih mesecih osebnostne lastnosti, ki jim raziskovalci pravijo “pozitivno čustvovanje”.
Znanost, ki se posveča preučevanju mikrobioma, je razmeroma mlada. Šele 15 let je minilo, odkar so se tega raziskovanja lotili resneje. Dosedanje raziskave so bile povečini pripravljalne ali manj obsežne in so zajele zgolj po kak ducat miši ali ljudi. Znanstveniki so odkrili nekatere povezave med mikrobiomom in boleznimi, vendar doslej še niso ugotovili jasne vzročne zveze med neizmernim inventarjem mikrobov in vsemi posledicami tega za gostitelja. Ne glede na to je inventar že sam po sebi osupljiv – danes domnevajo, da pri povprečnem mladem odraslem moškem šteje približno 38 bilijonov mikroorganizmov, kar je malce več, kot je celic v človeškem telesu. Zato je misel, kaj vse bi nam lahko prineslo boljše poznavanje tega inventarja, seveda zelo vabljiva.
Po zatrjevanju najbolj zavzetih raziskovalcev bo v ne tako daljni prihodnosti jemanje odmerkov zdravih mikrobov v obliki prebiotikov (snovi, ki delujejo kot podlaga, na kateri uspevajo koristni mikrobi), probiotikov (samih koristnih mikrobov) ali fekalne transplantacije (z mikrobi bogatega blata zdravih darovalcev) povsem vsakdanji način ohranjanja telesa v vrhunski formi, in to od znotraj navzven.
Kadar govorimo o mikrobiomu, imamo v mislih predvsem prebavila, kjer domuje več kot 90 odstotkov mikroorganizmov v telesu. A tudi na drugih delih telesa kar vrvi od življenja. Mikrobi se naselijo povsod, kjer je notranjost telesa v stiku z zunanjostjo: na očeh, v ušesih, nosu, ustih, nožnici, zadnjiku, sečilih. Mikrobi so tudi na vsakem centimetru kože, največ pa jih je pod pazduhami, v dimljah, med nožnimi prsti in v popku. Še ena velika zanimivost: vsak od nas ima edinstveno sestavo mikrobov, ki se razlikuje od mikrobioma pri drugih ljudeh. Po zdajšnjih ugotovitvah sodeč je povsem mogoče, da imata dva posameznika v mikrobiomu povsem različne vrste mikrobov, pravi Rob Knight iz Središča za mikrobiomske inovacije pri Kalifornijski univerzi v San Diegu. Edinstvenost mikrobioma bi lahko s pridom uporabili tudi v forenziki, trdi. “Predmete ali površine, ki se jih ljudje dotaknejo, lahko s posamezno osebo povežemo tako, da primerjamo sledi kožnega mikrobioma.” Morda bodo nekoč policijski izvedenci prizorišča zločinov preiskovali tako, da bodo jemali vzorce kožnih mikrobov, podobno kot si danes pri iskanju prstnih odtisov pomagajo s prahom. V nadaljevanju predstavljamo nekaj znanstvenih spoznanj o tem, kako mikrobiom vse življenje, od najzgodnejšega otroštva do pozne starosti, vpliva na nas.