Cesarski pingvini
V DALJAVI SE NAJPREJ POJAVI ČRNA PIKA. PRIDRUŽI SE JI ŠE VEČ PIK IN ZLIJEJO SE V VIJUGAVO ČRTO NA SVEŽE ZASNEŽENEM LEDU.
“Potem nenadoma zaslišiš prve klice,” je pripovedoval fotograf Stefan Christmann. Tisti hip je vedel, kaj se dogaja: “Vau. Ptice se vračajo.” V zalivu Atka na Zemlji kraljice Maud na Antarktiki, 4325 kilometrov jugozahodno od južne konice Afrike, se je poslavljal marec. Christmann je čakal že več kot dva meseca, da bi se cesarski pingvini – največji med vsemi pingvini, visoki so približno meter in tehtajo do 41 kilogramov – vrnili s prehranjevanja na odprtem morju.
Že drugič je nameraval zimo prebiti v zalivu Atka s kolonijo, ki šteje približno 10.000 pingvinov. Tam je prezimil pred petimi leti, tokrat se je vrnil, da bi končal dokumentiranje življenjskega kroga pingvinov, kar je doslej uspelo le redkim naravoslovnim fotografom (če sploh kateremu). Zaradi temperature, ki se spusti vsaj 45° C pod ledišče, in oglušujočih viharjev, med katerimi se vidljivost zmanjša na manj kot meter, antarktične zime niso za občutljive duše – zlasti to velja za julij in avgust, ki sta najhladnejša meseca. “Resnici na ljubo se čez nekaj časa kar privadiš,” je navrgel Christmann. A cesarski pingvini se ne bodo zlahka privadili zmanjševanju obsega – in morda izginjanju – morskega ledu, ki jim zagotavlja stabilno gnezdilno podlago in izhodišče za lov v okoliških vodah. Čeprav so odrasli cesarski pingvini vrhunski plavalci, morajo v 54 kolonijah na obodu Antarktike – približno 256.500 gnezdečih parov – vzgajati mladiče zunaj vode na morskem ledu, preden se ta spomladi stali.
Obseg antarktičnega morskega ledu se iz leta v leto zelo spreminja, toda pred petimi leti se je nenadoma občutno skrčil. Sodeč po izsledkih raziskave, ki so bili lani objavljeni v zborniku Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States, je leta 2017 dosegel najmanjši obseg. Zdaj se počasi spet obnavlja, vendar je njegov obseg še vedno pod dolgoletnim povprečjem, podnebni modeli pa napovedujejo, da se bo do konca stoletja občutno skrčil, če se na podnebne spremembe ne bomo odzvali odločneje.
“Če se bo segrevanje nadaljevalo kot doslej, so cesarski pingvini bržkone obsojeni na izumrtje,” pravi biologinja Stéphanie Jenouvrier, ki na Oceanografskem inštitutu Woods Hole v Massachusettsu preučuje morske ptice. Raziskave njene skupine kažejo, da bo do leta 2100 izginilo 80 odstotkov kolonij cesarskih pingvinov, če ne bomo omejili izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. To pomeni, da za preživetje vrste ne ostaja veliko upanja. Povprečna temperatura po vsem svetu se bo do takrat predvidoma zvišala za 3–5° C. Če bi nam uspelo, da se temperatura ne bi zvišala za več kot 1,5° C, pravi Jenouvrierova, bi bilo morda izgubljenih skoraj 20 odstotkov kolonij, rahlo pa bi se povečale populacije v Rossovem in Weddllovem morju, saj bi ti postali zatočišči cesarskih pingvinov, ker so tam razmere ugodnejše in je več morskega ledu.