Križna jama in jama Dihalnik v Grdem dolu, skrivnostni lepotici pod Križno goro v zaledju Cerkniškega polja.

O naporih in radostih fotografiranja velikih živali v morskih globinah.

Problematike plastike smo se šele začeli zavedati. Vprašanj je veliko več kot odgovorov, a se jim ne smemo izogibati.

Dr. Neža Kogovšek Šalamon je direktorica Mirovnega inštituta, nevladne organizacije, ki pomembno prispeva k razumevanju in uveljavljanju človekovih pravic.

Ko se prepleteta vnukinjina strast do fotografiranja in babičina ljubeča potrpežljivost, nastane serija očarljivih intimnih portretov.

Vse redkeje se uporabljajo za tisto, čemur so bile prvotno namenjene, za turiste pa so zanimivejše kot muzejski eksponati v starih delih mest.

Z Mitjo Kobalom sredi vrveža metropole.

Ko mestne ulice in trgi zaživijo v pisanih barvah in razigranostih.

Živi, ker se spreminja, preoblikuje. Korant in fašenk sta postala kurent in kurentovanje.

Svetovna naravna dediščina v nedrjih matičnega krasa, primerljiva z Velikim kanjonom.

Dokumenti časa.

Biologinja z doktoratom iz molekularne genetike, je postavila temelje forenzičnim preiskavam DNK pri nas.

Ljudje že stoletja spletajo tanke niti v prosojne čipke.

Kako poteka delo na terminalih v Luki Koper, našem mednarodnem tovornem pristanišču?

Stoli Janeza Suhadolca – navdihujoče, izvirne, unikatne stvaritve.

“Pri živalih, tako kot pri človeku, opazimo mimiko. Tudi zato jih je zanimivo fotografirati.”

Navdihujoče potovanje v čarobne morske globine nam razkriva svet, ki ga s fotoaparatom v rokah vidijo le redki.

Moduliranje umetne svetlobe v dokumentarni fotografiji: projekt Ljubljana.

Koščeno piščal iz jame Divje babe je izdelal neandertalec pred 60 tisočletji.

Alan Hranitelj je ustvarjalec, ki veliko dela, dopusta tako rekoč ne pozna. Pri ustvarjanju uspešno lovi ravnotežje med prepuščanjem domišljiji in obvladovanjem ustvarjalnega ega, kar je nujno, kadar sodeluje pri širših projektih.

Dr. Marina Dermastia je redna profesorica botanike in biologije celice na Univerzi v Ljubljani in znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Ptujski fotograf svetovnega slovesa.

Njegova Flora carniolica oziroma Rastlinstvo Kranjske velja za prvo znanstveno delo o naravi v Sloveniji in je temelj slovenske floristike.

Lectarstvo še živi in z rdečim lectovim srcem z ogledalcem in navdihujočim verzom na sredini lahko tudi danes komu izkažete ljubezen.

Sneg v gorah prinaša radosti, pa tudi nevarnosti. Na Kredarici so ga 22. 4. 2001 namerili 7 metrov.

Biokemičarka dr. Majcetova je v močni mednarodni konkurenci komisijo prepričala s pomenom, ki bi ga izsledki njenega raziskovanja lahko imeli za človeštvo.

Vodja laboratorija za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani.

Vrhunski strokovnjak za majevsko arheologijo in mezoameriško arheoastronomijo.

Zgodba o radovednosti, vztrajnosti in jamarskem znanju, ki je pripeljala do odkritja ene najlepših, pa tudi najglobljih jam priobalnega krasa. Začelo se je tako rekoč iz nič.

Planšarsko življenje na Veliki planini: med tradicijo in vsem, kar prinaša sodobni čas.

DR. BORUTA TELBANA je po diplomi iz farmacije in krajši zaposlitvi v tej stroki zaneslo drugam, v antropološko raziskovanje slabo znanih ljudstev Papue Nove Gvineje.

Matjaža Krivica privlačijo kraji, ki jih ljudje izbirajo za čaščenje, motive za svoje fotografije išče v tišini svetišč zemlje ali v kaosu Urbanistana.

V Kočevju so se lotili urejanja Rudniškega jezera. Kaj nameravajo in kako daleč bodo pri tem šli?