Perujski paradiž
Narodni park Manú je čudo narave, varujejo ga – vsaj za zdaj – odročnost in staroselci.
Plenilci grobov
Nezakonita trgovina s starinami je povzročila pravo opustošenje arheološke dediščine.
Morski tigri
Pisec se je pod gladino pridružil mogočnim plenilcem, ki so ključni za zdravje oceanov.
Prenovljeni Juárez
Življenje v mestu na ameriško-mehiški meji, dolgo zloglasnem zaradi kriminala, se končno umirja.
Čarobni svet niti
Ljudje že stoletja spletajo tanke niti v prosojne čipke. Danes se čipkarstva nekoliko drugače, z obilo ustvarjalnosti, lotevajo tudi številni oblikovalci in umetniki.
Yellowstonski narodni park
Yellowstone je več kot narodni park. Je kraj, kjer je človek pred več kakor 140 leti začel mirovna pogajanja z divjino.
Protislovja
Kako naj se življenje ljudi uskladi z naravnimi procesi? Odgovor na to vprašanje v zgodovini parka nikakor ni bil ves čas enak.
Skrb za divjino
Yellowstone je postal naravni laboratorij za tkanje občutljive mreže razmerij, ki ohranjajo ekosistem živ in zdrav.
Tudi dežela ljudi
Yellowstonsko rastlinstvo in živalstvo se prilagajata spreminjajočim se razmeram. A če naj park ostane neokrnjen, se morajo prilagoditi tudi ljudje.
Triglavski narodni park
Naš edini narodni park je med najstarejšimi v Evropi. Kako uspešno pri nas krmarimo med zahtevami po varstvu narave in potrebami ljudi?
Prehod
Znanost postavlja nova vprašanja o pomenu smrti in tistem, kar naj bi bilo onstran.
Kjer smrt ne pomeni slovesa
Prebivalci indonezijske vasice obdržijo drage pokojnike v svoji bližini. Dobesedno.
Vse do zadnje
Spoznajte projekt “Fotografova barka” – prizadevanje, da bi fotografsko upodobili čim več živali z namenom, da bi jih za vedno ohranili.
Čar mestnih parkov
Ko se sprehajate po parku, ubežite mestnemu vrvežu – čeprav je mesto v neposredni bližini.
Deželi duhov
Paul Salopek nadaljuje “Pot iz raja” skozi državi, ki ne moreta ubežati zgodovini: Armenijo in Turčijo.
Varčneje s hrano
Približno tretjina hrane po svetu konča v odpadkih – nekatera zgolj zaradi nepopolnega videza.
Polarna mrzlica
Zavijanje vetra in nizka temperatura: četudi se Arktika tali, so razmere za delo tam še vedno surove.
Nova priložnost za Sejšele
Samotno otočje v Indijskem oceanu dobiva z ekološko obnovo drugo priložnost.
Drugačni Irak
Zlate dobe miru na severu države, kjer živijo Kurdi, je konec, saj mladeniči odhajajo v boj proti Islamski državi.
Spomini na cunami
Pred petimi leti je vzhodno obalo Japonske stresel močan potres. Cunami, ki ga je potres povzročil, je opustošil večje predele te otoške države.
Svetloba v očeh
Oči so se razvijale v skladu s potrebami posameznih vrst: od skrajno preprostih do izjemno zapletenih.
Denali
Aljaški narodni park se razprostira na skoraj 2,5 milijona hektarov. Pa to še vedno ni dovolj?
Londonsko podzemlje
Pod eno najstarejših evropskih prestolnic leži bogata plast zgodovinskih artefaktov. Priložnost za arheologe.
Nova podoba Saudijk
Saudijke – odlično izobražene, zaposlene in spretne z novimi mediji – razkrivajo svetu svoj obraz.
Netopirjev tihi let
Med graditelji Pipistrelovih do okolja prijaznih letal z izjemnimi izkoristki in zmanjšano porabo energije.
V skrbi za naravo
Omrežje ameriških narodnih parkov praznuje stoletnico. Ta jubilej bomo slavili vse leto s serijo člankov.
Narava in možgani
Preživljanje časa v naravi ne krepi le duha in telo, koristi tudi možganom.
Živalski smetarji
Jastrebi se hranijo s trupli umrlih in poginulih bitij. Za planet so nepogrešljivi.
V ledenih daljavah
Arktični ledeni pokrov se pospešeno tali. Kaj to pomeni za nas?
Kavčuk na pohodu
Nove plantaže kavčukovca so preobrazile pokrajino Jugovzhodne Azije in jo pehajo v ekološko katastrofo.
Novi New York
Pogled iz ptičje perspektive je nedvoumen: mesto, ki nikoli ne spi, spreminja podobo.
Znanost o slastnem
Receptorji za okus, hlapne snovi, okušalna možganska skorja: v besedi njam se skriva več, kot morda mislite.
Haiti gre po svoje
Fotografije mladih Haitijcev odslikavajo njihove stiske in tegobe – pa tudi pogum in odločnost.
Korak iz sence
Leopardi se lahko prilagodijo življenju v človekovi bližini – v resnici tako dobro, da se ljudje sploh ne zavedajo, da so blizu.
Z begunci na poti
Pet fotografov, veliko zgodb – vse prežete z željo po varnosti in upanjem na boljšoprihodnost.
Želja po spremembah
Kako zmanjšati rabo fosilnih goriv in s tem izpuste? Morda se lahko zgledujemo po Nemčiji.
Energija za vse
Z revolucijo, ki jo je povzročila raba sončne energije, se spreminja življenje ljudi v državah v razvoju.
Zadnja odjuga
Led na Grenlandiji se tali, s tem pa izumirajo stari lovski običaji v tamkajšnjih vasicah.
Zemljin utrip
Zemlja doživlja stres. Znanstveniki lahko zdaj s sodobnimi napravami spremljajo njene življenjske znake.
Toneče otočje
Z naraščanjem morske gladine se državljanom Kiribatija izmikajo tla pod nogami.
Skrivnostni prednik
Ob fosilih, ki so jih našli globoko v južnoafriški jami, se na novo postavlja vprašanje, kaj pomeni biti človek.
V srcu švedske divjine
Laponska, eno največjih območij divjine v Evropi, privablja obiskovalce z nedotaknjeno, “vzvišeno” samoto.
Reka poje mi
Reka Kongo je glavna pot skozi osrčje Afrike – za tiste, ki si drznejo potovati po njej.
Čar izgubljenega mesta
Tehnologija laserskega kartiranja razkriva obsežne ruševine v honduraškem deževnem gozdu. Krožijo govorice, da gre za bajeslovno Belo mesto.
Morski volkovi
Obale kanadskih otokov prečesavajo volkovi in se preživljajo s tistim, kar jim ponudi morje.
Po sledi slonovine
Nekatere milice v Afriki svojo dejavnost financirajo s preprodajo slonovine. Jim lahko prekrižamo načrte z lažnim oklom?
Točka, s katere ni vrnitve
Je Hkakabo Razi res najvišja gora v Mjanmaru? Skupina plezalcev je tvegala življenje, da bi ga izmerila.
Prave barve
Strokovnjaki raziskujejo izrazne barve pri kameleonih, njihov okretni jezik – in izginjajoče življenjsko okolje.
Reševanje Mes Aynaka
Pod starodavnimi budističnimi zakladi v Afganistanu leži bogato nahajališče bakrove rude.
Travniki nekoč in danes
Tradicionalni travniki, polni najraznolikejših, pisanih rastlinskih in živalskih vrst, so eden najbolj ogroženih ekosistemov.
Bo papež spremenil Vatikan?
Ali bo, nasprotno, Vatikan spremenil papeža Frančiška, ki se je namenil poskrbeti za reveže in prenoviti cerkev?
Poslednji obredi ob Žadastem jezeru?
Se bo zaradi načrtovanih posegov v reko Omo v Etiopiji kenijsko Turkansko jezero, največje stalno puščavsko jezero na svetu, spremenilo v prašno kotanjo?
Potrebujemo superčebelo
Kako si znanstveniki in vzreditelji prizadevajo ustvariti medonosno čebelo, bolj trdoživo od sedanjih vrst.
Življenje po bombardiranju
Če upoštevamo število prebivalcev, je Laos država, ki je doživela največ bombardiranj na svetu. A je trdoživ in odprt v prihodnost.
Na Blejskem jezeru
Blejsko jezero slovi kot alpski biser in privablja veliko obiskovalcev od blizu in daleč. A kako zdravo je v resnici to jezero?
Na sledi morilki
Epidemija ebole bo morda pomagala razkriti, kje se virus skriva med posameznimi izbruhi.
Mogočna neurja
Je to lebdeča vesoljska ladja? Razdivjano vreme pogosto pričara na nebo nenavadne, a lepe prizore.
Hlastave gostije
Tistega, ki opazuje orke med hranjenjem, ne preseneti toliko njihov tek kot domiselnost.
Gandhijeva zapuščina
Gandhi je zaznamoval številne kraje po vsej Indiji. Kako je ta voditelj vplival na sodobno življenje, pa je manj razvidno.
Končno Pluton
Ta mesec bo vesoljsko plovilo, izstreljeno leta 2006, doseglo nekdanji deveti planet našega Osončja.
Znanstveno o marihuani
Konopljo so v starih Kitajski, Indiji in Grčiji uporabljali v zdravilstvu. Kako je z rabo te rastline danes? Konoplja, rastlina iz rodu Cannabis, seveda ni kakšna pred kratkim odkrita rastlina.
Klic divjine
Bi se delfini po življenju v ujetništvu lahko vrnili v morje? Le če bi se na novo naučili, kako preživeti na svobodi.
Nepalske žive boginje
Po nepalski tradiciji lahko dekletce postane živa boginja – a le za določen čas.
Mali park velikih čudes
Kanadski narodni park Yoho po vsem svetu slovi zaradi čudovitih pejsažev in najdišča fosilov.
Uničeno Aralsko jezero
Kar 90 odstotkov jezera je presahnilo, ko so vodo speljali na polja in jo uporabili za namakanje. Ga je mogoče oživiti?
Pod povečavo
Mikrofotografija omogoča vpogled v svetove, ki jih sicer ni mogoče videti s prostim očesom. S posebno tehniko in metodami izriše presenetljive podrobnosti.
Dve mesti, dve Evropi
Zaradi evrske krize sta se dve evropski mesti znašli na nasprotnih bregovih: Berlin v vlogi posojilodajalca, Atene v vlogi posojilojemalca.
Govorica delfinov
Ko se oglašajo ena najinteligentnejših bitij na planetu, se med znanstveniki začne živahna razprava: ali delfini res govorijozapleten jezik?
Izkoriščanje reke Mekong
Več kot 4100 kilometrov dolga reka daje ljudem tam, kjer teče prosto, ribe, tam, kjer je zajezena, pa čisto elektriko. Zaradi tega je Jugovzhodna Azija v precepu.
Na poti
Romarska pot po Franciji in Španiji je “starodavna pešpot, ki v sodobnem svetu spet postaja vse bolj priljubljena”.
Trajanov steber
Marmorni steber, okrašen s spiralnim frizom, na katerem je umetelno upodobljenih 155 prizorov, je kot vojni dnevnik.
Hubblove uspešnice
Slike, posnete z vesoljskim teleskopom Hubble, nas navdušujejo že 25 let. Predstavljamo deset naj... vesoljskih pejsažev.
Nemirna Indija
Militantni maoisti držijo v pesti nekaj najrevnejših, a z rudami bogatih indijskih zveznih držav.
Lincoln
Ob progi, po kateri je predsednikovo truplo potovalo domov, ljudje razpravljajo o politični zapuščini tega moža.
(Ne)znana Ljubljana
Prostori, o katerih vemo malo ali nič, in taki, ki jih bomo spoznali iz drugačnih zornih kotov.
Rojstvo umetnosti
Največja novost v zgodovini človeštva nista bila ne kameno orodje ne jeklena sablja, temveč je bilo to simbolno izražanje prvih umetnikov.
Na begu pred vojno
Pisec se na poti iz Afrike srečuje z množičnim brezdomstvom – s trumami obupanih beguncev, ki bežijo iz Sirije, po kateri pustoši vojna.
Sto let kartografije
Kartografski oddelek National Geographica praznuje stoletnico. Kako se je v tem času spreminjalo izdelovanje kart in zemljevidov?
Svetleče življenje
Več kot štiri petine organizmov na svetu, za katere vemo, da oddajajo svetlobo, živi v morju. Njihovo bleščeče življenje ima svetle, pa tudi temne plati.
Izbrisani
25.671 izbrisanih, 25.671 usod ljudi, ki smo jih 26. februarja 1992 nezakonito izločili iz registra stalnih prebivalcev Slovenije.
Nevidna vojna proti možganom
Poškodbe možganov, ki so posledica silovitih eksplozij, pestijo na tisoče ameriških vojakov.
Tipično havajsko
Deskanju na valovih so se najprej posvečali otoški poglavarji, za današnje Havajce pa je vez z njihovo kulturno identiteto.
Nadležne pršice
Pršice se naselijo in množijo na najbolj nenavadnih krajih. Nekatere se ugnezdijo kar na telesu. Človeškem.
Pravi paradiž
V italijanskem Gran Paradisu se trudijo vzdrževati ravnovesje med človeško kulturo in neokrnjeno naravo.
Goltajoče morje
Vedno višja gladina morja okrog Floride je glasnica podnebnih sprememb, ki utegnejo nazadnje prizadeti še druge obalne predele.
Prvo leto življenja
Razvoj, ki ga omogočajo otroški možgani, je odvisen od tega, kako ljubeče starše in skrbnike ima otrok.
Prvo mesto Afrike
V Lagosu kar brbota od podjetniške miselnosti, zaradi katere je Nigerija pravi gospodarski čudež na črni celini.
Pogled v vesolje
Za znanstvenike je pri sestavljanju zemljevida vesolja ključno tisto, česar ne vidijo – temna snov in temna energija.
Prvi Američani
Genetski podatki in nova arheološka odkritja so ključ do rešitve uganke, od kod izvirajo prvi Američani.
Prvi predmeti
Najlepši in najpomembnejši predmeti iz prazgodovinske zbirke Narodnega muzeja Slovenije.
Uživamo v hrani
Odkar smo si ljudje prvič razdelili hlebec kruha, cenimo to, da hrana tudi združuje in razveseljuje.
Južnoafriška morja
Bo z ustanovitvijo morskih rezervatov mogoče ohraniti eno najpestrejših morij na svetu?
Peš po svetih deželah
Pisec nadaljuje Pot iz raja po sveti zemlji, po kateri koprnijo pripadniki treh veroizpovedi.
Pritisni in natisni
Že v bližnji prihodnosti bodo iz 3D-tiskalnika prihajali hiše, čevlji, pice, živo tkivo in še kaj.
Patagonski gavči
Bagualeri so tako kot divje govedo, ki ga zganjajo po razgibani čilski pokrajini, vrsta zase.
Zasužnjevalci
Zombijevske polonice, ki so jim izmaknili telo! Ne, ne gre za znanstvenofantastični roman, temveč za povsem resnično invazijo zajedavskih organizmov.
Žalost na gori
V najhujši alpinistični nesreči v zgodovini plezanja na Mount Everest je 18. aprila umrlo 16 šerp, zaradi nje pa je ogrožena tudi prihodnost njihovega poklica.
Mesojedčeve zadrege
Povprečni Američan je lani snedel 24 kilogramov govedine – ob takem teku po mesu se porajajo nekatera vprašanja.
Maroški magoti
V letu, preživetem med magoti ali berberskimi makaki, se je razkrilo, da so pripadniki te ogrožene vrste skrbni starši.