Na 5000 metrih nadmor­ske višine v Andih obup spodbuja nevaren lov za drago kovino.

Pohajkovanje po mestu ob Tržaškem zalivu z mirnimi ulicami in žlahtno arhitekturo iz habsburškega obdobja.

V Mehiki majevske čebe­larje ogrožajo menoniti, ki na vse večjem območ­ju pridelujejo gensko spremenjeno sojo.

Prekrivajo več kot 70 odstotkov Zemljinega površja. So krhka, a odporna. Prostrana, večinoma še neraziskana. Morja so ogrožena, toda vsak od nas lahko preusmeri val.

Robert Ballard je na poklicni poti, ki traja že skoraj 60 let, pripravil 157 odprav. Pripomogel je k potrditvi teorije o tektoniki plošč in našel Titanik.

Zaradi vse hujšega onesnaženja, ki ga po­vzročajo obsežni gozdni požari, so se znanstve­niki lotili preučevanja sestave dima – in njego­vega vpliva na zdravje ljudi. Kjer je ogenj, je tudi strupen dim.

Gruzijski pastirji ohranjajo starodavno tradicijo in vsako leto spomladi odženejo črede na poletne pašnike po nevarni poti čez Kavkaz – in skozi čas.

Malenkostna sprememba, ki jo je na zemljevid vnesel malo znan ameriški urad, je bila razlog za spopade med Indijo in Pakistanom na najvišjem bojišču na svetu.

Covid-19 nas opominja na uničevalno moč virusov. A brez njih življenje, kot ga poznamo, ne bi bilo mogoče.

Kostarika je oaza biotske pestrosti. Toda pandemija ovira prizadevanja za varstvo tega naravnega čudesa.

Pogrebi v najožjem družinskem krogu. Prepoved obiskov v bolnišnicah in domovih starejših. Stiki s prijatelji le še po telefonu. Nova izkušnja številnih: biti sam.

Pandemija koronavirusne bolezni, protesti in podnebne spremembe spreminjajo svet.

Dragoceni naravni vir v Severni Ameriki je ogrožen zaradi številnih škodljivih okoljskih vplivov.

Belgija je imela spomladi najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi covid-19 na svetu.

Arheologi so v bližini Kaira odkrili delavnico za mumificiranje trupel.

V indijski Zahodni Ben­galiji in v Bangladešu v prostitucijo vsako leto prisilijo več deset tisoč deklet.

Poti, speljane po obsež­nih območjih, vodijo pohodnike po zadnjih ostankih divjine v ZDA.

Pozabite na stereotipe o neumnem noju: ptica je nadvse prebrisana.

Izbruhi novih bolezni, kot je covid-19, so krut opomin, kako hitro se lahko ljudje okužimo v stiku drug z drugim. Bolezni, ki sejejo smrt med ljudmi, niso nič novega, človeštvo je v zgodovini doživelo že številne: kugo, špansko gripo, črne koze, kolero ... Toda smo se iz tega česa naučili?

Življenjski prostor šimpanzov v Ugandi se krči; ker so človeška bivališča vse bliže okolju, v katerem živijo, je nezadovoljstva vedno več.

Tri države – Indija, Pa-kistan in Kitajska – so odvisne od vodnatosti reke Ind.

Odpravili so se na Mount Everest, da bi postavili najvišjo vremensko postajo na svetu in znanstvenikom zagotovili neprecenljive podatke.

Če se bodo zaradi segrevanja ozračja še naprej talile ledene police, od katerih so te neleteče ptice odvisne, jim grozi izumrtje.

Hitro izumiranje žuželk je skrb zbujajoče, saj lahko pomeni katastrofo za planet.

Da bi Zemlja preživela, bi morali po mnenju nekaterih iz tistega, kar zavržemo, pridobiti čim več uporabnega.

Javnost je kljub dolgi zgodovini nastopanja primatov v predstavah, podobnih cirkuškim, do teh vse bolj kritična.

Podnebne spremembe po vsem svetu povzročajo kaos. Zato mladi od starejših neomajno zahtevajo odločnejše ukrepanje.

V prihodnjih 50 letih se bo naše življenjsko okolje korenito spremenilo.

Clotilda je bila leta 1860 zadnja ladja, ki je v Ameriko pripeljala sužnje.

Kako živci prenašajo bolečine v možgane – in kako jih varno omiliti.

Roboti bi lahko pomagali pri oskrbi starejših – v prihodnosti bo potreba po tem vse večja.

Kako so plastični izdelki za enkratno uporabo postali nekaj samoumevnega – in kako odpraviti to navado.

Led, tisočletja ena ključnih značilnosti gorovij Južne Azije, se tali. Velika nova jezera vzbujajo skrbi zaradi nevarnosti poplav.