Izgubljen v Sahelu
V prostranstvih podsaharske savane so meje nevidne. Ko je pisec tega prispevka prestopil eno izmed njih, se je znašel v sudanski ječi.
Žička kartuzija
Skrito središče znanosti in teologije.
Bionika
Ob ježicah na pasji dlaki se je porodila zamisel o izumu velcra ("ježka"). To je primer bionike - mlade znanosti, ki poskuša reševati sodobne probleme s posnemanjem vzorcev iz narave.
Obala Na Pali
Ta razbrazdani rob Havajev je s svojimi zlatorumenimi plažami in visokimi klifi pravi raj na zemlji. Toda turisti in odpadki so že začeli terjati svoj davek.
Skoraj kot ljudje
Fongolijski šimpanzi v Senegalu odlomijo vejo, jo priostrijo z zobmi in uporabijo za lov na galage. To je le eno izmed nedavnih odkritij, ki poudarjajo povezavo med opicami in ljudmi.
Živalski um
Raziskovanje živalskega uma je prineslo pomembno spoznanje: nimamo samo mi sposobnosti izumljanja, načrtovanja in ustvarjanja.
Megaprojekti na Islandiji
Islandci, ki so med seboj tesno povezani, so ponosni na svojo lepo deželo. Zdaj se ubadajo z izzivom, kako zavarovati okolje in hkrati razvijati gospodarstvo. Mnenja o tem se krešejo.
Higgsov delec
Fiziki si veliko obetajo od velikanskega evropskega pospeševalnika delcev – nič več in nič manj kot to, da bodo razvozlali kodo fizičnegasveta.
Drzni pomorščaki
Strokovnjaki ob pomembni arheološki najdbi iščejo odgovor na uganko, ki jih že dolgo muči: kako je starodavnim popotnikom v preprostih kanujih uspelo poseliti široko razsejane tihomorske otoke.
Eksperiment v Butanu
Himalajska kraljevina je revščino in izolacijo zamenjala za BDZ – bruto domače zadovoljstvo – in pogumen premik v demokracijo.
Črni faraoni
Starodavnemu Egiptu so 75 let vladali nubijski kralji, ki so znova združili deželo in vzpostavili močno državo. Še pred nedavnim o tem poglavju v zgodovini Egipta nismo vedeli veliko.
Energija prihodnosti
Za mnoge Evropejce so vetrne elektrarne simbol lepše prihodnosti, pri nas pa so mnenja o njih deljena.
Usoda Hazarov
Hazari cenijo znanje in trdo delo, vendar so zaradi svojega šiitskega islama in azijskih potez že dolgo žrtev preganjanja. Jih v potalibanskem obdobju končno čaka boljše življenje?
Mehiška južna meja
Migranti iz latinskoameriških držav, ki so se s trebuhom za kruhom podali na sever, se na svoji tvegani poti v ”obljubljeno deželo” spoprijemajo s številnimi nevarnostmi – in mejnimi prehodi.
Finski safari
Neokrnjena narava na vzhodu Finske ponuja enkratne možnosti za opazovanje živali od blizu. Pridružite se nam na medvedjem safariju!
V senci ognjenikov
Indonezija je območje izjemne vulkanske aktivnosti. Kako poteka življenje v senci ognjenih vrhov?
Kam s ta starim?
Kje končajo strupeni deli odvrženih električnih in elektronskih naprav?
Med orjaki
Kingo in njegova družina samotarskih nižinskih goril uživajo v divjem, svobodnem življenju v Kongovski kotlini v osrednji Afriki.
Ledeni bojevniki
Poljski alpinisti so se spopadli s smrtonosnim Nanga Parbatom v Pakistanu.
Podobe božanskosti
V petem stoletju so slikarji v temačnih votlinah, ki so jih izdolbli ljudje, ustvarili neverjetne stenske poslikave. Nadarjen fotograf jih je spravil na svetlo.
Grdi, umazani, zli
Fosilne najdbe razkrivajo, da je evolucija popeljala dinozavre v nadvse nenavadne smeri – nekaterim se je razvila kupolasta lobanja, drugim srpasti kremplji.
Betlehem 2007
Jezusov rojstni kraj je danes ena najbolj konfliktnih točk na svetu. Izraelci se bojijo radikalnežev iz Betlehema, med katerimi vre zaradi betonskega zidu, ki jih obdaja.
Na krilih albatrosa
Te ptice, ki jih nosijo peruti z največjim razponom, preletijo na tisoče kilometrov, ne da bi se s plavalnimi nogami dotaknile tal.
Vzdržljivi kavboji
Razmere so težavne, plača slaba in prostih dni ni. Zakaj torej kavboji ljubijo svoj poklic?
V led vkovani svet
Velikanska prostranstva planeta so bila dolga tisočletja zamrznjena v permafrost osupljivih oblik. A morda ne bo več dolgo tako.
Sila spomina
Možgani nam lahko prikličejo nazaj skoraj vse ali tako rekoč nič. Znanstveniki se trudijo razvozlati skrivnosti spomina.
Jezero, ki izginja
Presihajoče Cerkniško jezero, ki ga je prvi opisal Janez Vajkard Valvasor, je danes ujeto med okoljevarstvene in podjetniške interese.
Dva svetova Tonge
Otoški narod goji tako starodavno tradicijo kot moderne vrednote – pismenih je kar 99 odstotkov Tongancev. Zdaj se v zadnji monarhiji na južnem Pacifiku prebuja demokratični duh.
Vesolje od blizu
Skoraj dvajset let po izstrelitvi je Hubblov vesoljski teleskop usmeril svoj zanesljivi pogled globlje v skrivnosti vesolja, ki se širi.
Dolina smrti
V najbolj vročem in najnižjem kraju v Ameriki – njenem največjem narodnem parku zunaj Aljaske – lahko prah spremeni dan v mrak, kamni pa se nevidno premikajo čez puščavo.
Temna in svetla stran biogoriv
Pridobivanje goriva iz koruze in drugih kmetijskih pridelkov bi bilo dobro za planet, če ta proces ne bi terjal razmeroma visokega davka, ki ga bo plačalo okolje. Nova spoznanja bi to lahko spremenila.
50 let osvajanja vesolja
Ta mesec bo minilo petdeset let, odkar je Sputnik poletel v vesolje. Zagovorniki novih vesoljskih raziskav upajo, da bodo znova obudili romantiko človekovega osvajanja vesolja.
Lovci na zaklade
Povsod po svetu se pustolovci odpravljajo odkrivat neverjetne zaklade. V igri je na milijone evrov.
Kužne živali
Ko se zoonoze prenesejo z živali na človeka, lahko izbruhnejo pandemije. Znanstveniki odkrivajo nove smrtonosne viruse.
Nevarne vode
Moderni pirati v Malaški ožini v jugovzhodni Aziji so bili dolgo prava nadlega – ropali so mornarje, ugrabljali posadke in kradli ladje.
Boj za dušo Pakistana
Pakistan so pred šestdesetimi leti ustanovili zato, da bi muslimani z Indijske podceline dobili domovino, vendar se mu vse do danes ni uspelo otresti težav, ki jih povzroča prepad med zmernim in militantnim islamom. Težave Pakistana so lahko v svarilo svetu po 11. septembru.
Zgodbe z barja
Mož iz Tollunda, ki so ga zadavili s pleteno usnjeno vrvjo in pred 2300 leti vrgli v barje na Danskem, je bil najbrž obredna žrtev. Enako kot druge mumije, ki so jih našli v barjih po Evropi, poraja številna vprašanja. Zakaj so izbrali prav njega? Kdo mu je po smrti zatisnil oči? In katero božanstvo je zahtevalo njegovo življenje?
Krajinski park posebne vrste
Sečoveljske soline so danes edine na svetu, v katerih sol še vedno pridelujejo na podlagi iz petole.
Morski eldorado
Morje okrog otočja Raja Ampat na skrajnem vzhodu Indonezije pod svojo gladino skriva čudovito lep svet koral.
Vezuv - za zdaj še spi
Leta 79 je najnevarnejši ognjenik na svetu pokopal mesto Pompeji. Naslednji izbruh bo morda še veliko hujši.
Skrivnosti Majev
Strokovnjaki so se dolgo spraševali, kaj je povzročilo, da je majevska civilizacija najprej doživela razcvet, potem pa propadla.
Slovenec po stopinjah Majev
Najdbe dr. Ivana Šprajca so pomagale zapolniti veliko belo liso na arheološkem zemljevidu sveta davnih Majev.
Lov na samoroge
Srednjeveški vladarji so hlepeli po dolgih slonokoščenih oklih arktičnega kita. Po njih hlepijo tudi sodobni lovci in to močno redči populacijo kitov.
Romarski kavboji
Več tisoč mehiških kavbojev vsako leto potuje v Guanajuato k 20 metrov visokemu kipu Crista Reya, Kristusa Kralja.
Serengeti ne sme umreti
Za Masaje se tam zemlja razteza v neskončnost, toda ljudje vse bolj ožijo obroč okoli zavarovanega jedra te slikovite pokrajine.
Malarija: Norišnica v krvi
Za malarijo oboli vsako leto skoraj pol milijarde ljudi. Več kot milijon jih umre. Po desetletjih pozabe se je svet zopet podal v boj proti tej bolezni.
Zadnje ure Ledenega moža
Leta 1991 se je izpod tajajočega ledenika v Alpah prikazalo zmrznjeno truplo človeka, ki je živel pred 5300 leti. Najnovejši forenzični dokazi razkrivajo, da ga je ubila puščica, ki ga je zadela v hrbet. Najbrž je padel v zasedo.
Genski inženiring na habsburški način
Lipicanci niso samo svojevrsten kulturno-zgodovinski spomenik, ampak tudi živi zaklad starodavnih genov in vrhunski dosežek skrbno načrtovane selekcije.
Zapeljivo perje
Rajčice z Nove Gvineje privabljajo partnerje s pravimi umetniškimi predstavami.
Resnica o Tongassu
Na zveznem gozdnem območju Tongass na Aljaski uspevajo najobsežnejši deževni gozdovi zunaj tropov. Sečnja jih ogroža.
Življenje na robu
Na robovih zaledenelega morja zviševanje temperatur ogroža živali, katerih preživetje je odvisno od ledu.
Ljubezen do reda
Švedski botanik Carl Linnaeus je častil naravo – in nam dal sistem poimenovanja vrst, ki ga še vedno uporabljamo 300 let po nastanku.
Kitajska mesta po tekočem traku
Kitajska se razvija z neverjetno naglico; pri tem ne upošteva nobenih hitrostnih omejitev. Nova mesta rastejo po vsej državi kot gobe po dežju. Pisec in fotograf sta nekaj mesecev spremljala kitajsko podjetniško mrzlico.
Krilati zmagovalci
Prilagodljivi panamski netopirji
Velika odjuga
Ni presenetljivo, da se zaradi segrevanja podnebja talijo ledeniki po vsem svetu, tudi polarni led. Nihče pa ni pričakoval, da se bo to dogajalo tako naglo.
Bilo je nekoč na Zahodu
Angleški naseljenci, ki so pred štiristo leti pristali v Jamestownu, so spodkopali ekosistem ameriške celine in jo za vedno spremenili.
Urbano srce Indije
Ko se Bombaj razcveta, reveži v njegovi razvpiti četrti Dharavi ugotavljajo, da živijo na enem izmed najbolj zaželenih indijskih zemljišč.
O medvedih in ljudeh
V Sloveniji se letos obeta množični odstrel medveda, čeprav je zakonsko zavarovan in statistično gledano za ljudi manj nevaren kot številne druge, celo domače živali.
Dolina življenja
V odmaknjeni zambijski dolini je življenje usklajeno z ritmom reke Luangwe, tega pa določa menjavanje letnih časov. Razmere za povodne konje, leve in slone so tu idealne.
Zidovi na meji
Morda so ograje res pogoj za dobro sosedstvo, toda pregrade na meji med ZDA in Mehiko so nekaj veliko bolj zapletenega.
Svetovna kriza ribištva
Zaradi čezmernega ribolova z visokotehnološkimi sredstvi so se zaloge rib v svetu nevarno zmanjšale. Kar štirje članki v aprilski številki se posveča krizi v ribištvu in upanju, da je mogoč tudi drugačen odnos med človekom in morjem.
Modra oaza
Morski rezervati na Novi Zelandiji so lahko za zgled vsemu svetu.
Morsko ribištvo v Sloveniji
V slovenskem morju je dovolj rib za preživetje, menijo ribiči. Morski biolog dr. Jože Štirn pa se boji, da bi se v severnem Jadranu lahko začel prelov, če bi tudi Italijani in Hrvati v svojem obalnem morju lovili tako intenzivno kot Slovenciv svojem.
Planet hiphopa
Naj bo v južnem Bronxu v New Yorku ali v vaseh v vzhodni Afriki, hiphop je postal glas generacije, ki zahteva, da jo slišimo.
Učne ure iz lova
Da bi mati leopardka naučila živahno mladičko, kako preživeti v bocvanski divjini, mora uporabiti vse svoje veščine in potrpljenje.
Vojna za slonovino
Vsakič, ko ene zadnjih velikih čred slonov v Afriki zapustijo narodni park v Zakoumi, postanejo tarča divjih lovcev v Čadu.
Zatočišče divjih živali
V narodnem parku Zakouma živijo razmeroma nemoteno sloni, levi, žirafe in cela množica redkih živali.
Kjer je petelin gospod
V Šentjerneju ima petelin že od nekdaj poseben status.
Vesoljske eksplozije
Velikanske zvezde umirajo v največjih eksplozijah po velikem poku. Zdaj znanstveniki razvozlavajo zgodbe teh na smrt obsojenih sonc.
Raj za morske pse
Število morskih psov po vsem svetu upada, vendar jih je na Bahamih veliko. Zakaj so ti otoki njihovo pribežališče?
Zdravljenje strtih src
Medtem ko srčna obolenja po vsem svetu dosegajo epidemične razsežnosti, se raziskovalci oddaljujejo od starega "modela zamašenih cevi" in iščejo povzročitelje obolenj v naših genih.
Prekletstvo črnega zlata
V delti Nigra je nekaj najbogatejših najdišč nafte, vendar so tam živeči Nigerijci revnejši kot kdajkoli prej, nasilja je veliko, zemlja in voda pa sta onesnaženi. Kaj je vzrok za to?
Slovenija in društvo NGS
Januarja 2007 je ameriška izdaja National Geographica objavila članek o arheoloških zakladih Ljubljanice. Slovenci smo bili v tej reviji prvič omenjeni že leta 1918.
Neobljudena dežela
Pokrajina Big Bend, ki sega v Teksas in Mehiko, je biološko izjemno raznovrstna, sledi stopinj pa je v njej bolj malo. Za te divje, neukročene kraje velja: kar človeka ne ugrizne, zbode ali piči, je verjetno skala.
Gozdovi v plimi
Gozdovi mangrov na stičišču med kopnim in morjem gostijo veliko bogastvo življenja, od morskih zvezd do ljudi, in so morda pomembnejši za zdravje planeta, kot smo se doslej zavedali.
Podvodni zakladi Slovenije
Arheologi skrbno raziskujejo slovenske reke, jezera in morje. Pri svojem delu so se dokopali do številnih spoznanj, ki pomembno širijo znanje o prostoru, v katerem živimo.
Brazilski divji zahod
Brazilska dilema: ali dopustiti, da se nadaljuje obširno in dobičkonosno uničevanje deževnega gozda, ali okrepiti naravovarstvena prizadevanja?
Pesmi kitov grbavcev
Ti kiti, ki slovijo po akrobatskih skokih in lepih, žalostnih pesmih, nam počasi razkrivajo svoje skrivnostno podvodno življenje.
Dubaj, mesto iz nič
Šejk Mohamed bin Rašid al Maktum je spremenil svoje kraljestvo iz zaspane ribiške vasi v poslovni davčni raj ter v svetovno prestolnico blišča in presežnikov.
Arktične sanje in nočne more
V temi polarne noči se dva preizkušena pustolovca prebijata proti severnemu tečaju, medtem ko se tretji bojuje za svoje življenje v bližini sibirske obale.
Potovanje na Saturn
Ko sonda Cassini razkriva skrivnosti orjaka z obroči, išče kar koli, kar bi lahko pojasnilo nastanek Osončja.
Od fronte do doma
Medicina na prvi bojni črti je vedno brutalna, toda za nekatere ameriške vojake, ki so bili ranjeni v Iraku, se pravi boj začne šele, ko se vrnejo domov.
Bolgarska zlata mrzlica
V Bolgariji se je začel lov na skrite tračanske zaklade. Pohitite, preden oplenijo te kraje in preden se v njih pojavijo nepremičninski agenti.
Na koncu sveta
Na Južnih Sandwichevih otokih se srečata ogenj in led. To je nikogaršnja zemlja vulkanskih izparin, modrih ledenih skal inmilijonov pingvinov.
Planica, največja ta hip
Vsako leto marca se v Planici zberejo najboljši smučarski skakalci z vsega sveta. To je eden redkih športnih dogodkov, ki Slovenijo redno postavljajo v središće zanimanja svetovne športne javnosti.
Otrok iz davnine
Živela je pred 3,3 milijona leti na območju današnje Etiopije. Danes nam drobni sveženj fosilnih kosti triletne deklice pomaga bolje razumeti zgodnji razvoj človeštva.
Največji alpinist
Reinhold Messner se je zavihtel na najvišje vršace – in s tem dosegel tudi svoje najvišje cilje – kot da zanj ne bi veljali zakoni fizike.
Smrtonosna lepota
Veliki, hitri, elegantni in smrtonosni morski leopardi prežijo na pingvine na robu antarktičnih ledenih poljan.
Od plavuti do peruti
Znanstveniki skušajo odkriti, zakaj je evolucija uspešen proces. Ugotavljajo, da lahko isto gensko orodje zgradi tako preproste kot zapletene strukture.
Mesto nad rudnikom
Izkušnje, ki jih v Idriji pridobivajo ob zapiranju rudnika živega srebra, so zanimive za mnoga rudarska mesta po svetu. Le polnjenje izpraznjenega podzemlja preprečuje, da bi se mesto vdrlo v zemljo.
Posvečena območja
Svet potrebuje parke.
Preobremenjene Alpe
Turizem zahteva od evropskih smučarskih središč visok davek, pa še vse topleje postaja zaradi globalnega segrevanja ozračja.
Zeleni Pariz
Mestni parki so prostor za dušo.
Zastrupljeni ljudje
Dejstvo, da so kemikalije navzoče povsod, zahteva svoj davek. Številne spojine, ki jih vsrka telo, ostanejo v njem še dolga leta – in zaskrbljenost zaradi njihovega vpliva na zdravje se povečuje.
Piramida smrti
Pri Piramidi lune v osrednji Mehiki so ljudi in živali pokopavali žive. Usmrtitvam je prisostvovalo na tisoče gledalcev. Današnja izkopavanja razkrivajo ostanke žrtev.
Svet Keltov
Kaj potem, če je keltska civilizacija izginila že pred davnim časom! Njihovi jeziki, glasba in kljubovalni duh še vedno svetlo žarijo.
Mandžurija na razpotju
Kitajska se pripravlja, da bo svoje severovzhodno industrijsko območje, ki je bilo nekdaj središče planskega gospodarstva predsednika Maa, spremenila v gonilo razvoja države.
Ubijalsko krdelo
Na močvirnatem otoku v delti reke Okavango v Bocvani sta krdelo levov in čreda kafrskih bizonov razvila medsebojni odnos, ki je med plenilci in plenom zelo redek.
Veselje z obutvijo
Večino našega življenja na nogah preživimo obuti – od copatkov za dojenčke do ortopedskih sandal. Obutev nam lahko marsikaj pove o naši kulturi, naši zgodovini in nas samih.