Islandci, ki so med seboj tesno povezani, so ponosni na svojo lepo deželo. Zdaj se ubadajo z izzivom, kako zavarovati okolje in hkrati razvijati gospodarstvo. Mnenja o tem se krešejo.

Himalajska kraljevina je revščino in izolacijo zamenjala za BDZ – bruto domače zadovoljstvo – in pogumen premik v demokracijo.

Hazari cenijo znanje in trdo delo, vendar so zaradi svojega šiitskega islama in azijskih potez že dolgo žrtev preganjanja. Jih v potalibanskem obdobju končno čaka boljše življenje?

Indonezija je območje izjemne vulkanske aktivnosti. Kako poteka življenje v senci ognjenih vrhov?

Poljski alpinisti so se spopadli s smrtonosnim Nanga Parbatom v Pakistanu.

Jezusov rojstni kraj je danes ena najbolj konfliktnih točk na svetu. Izraelci se bojijo radikalnežev iz Betlehema, med katerimi vre zaradi betonskega zidu, ki jih obdaja.

Velikanska prostranstva planeta so bila dolga tisočletja zamrznjena v permafrost osupljivih oblik. A morda ne bo več dolgo tako.

Otoški narod goji tako starodavno tradicijo kot moderne vrednote – pismenih je kar 99 odstotkov Tongancev. Zdaj se v zadnji monarhiji na južnem Pacifiku prebuja demokratični duh.

Pridobivanje goriva iz koruze in drugih kmetijskih pridelkov bi bilo dobro za planet, če ta proces ne bi terjal razmeroma visokega davka, ki ga bo plačalo okolje. Nova spoznanja bi to lahko spremenila.

Ko se zoonoze prenesejo z živali na človeka, lahko izbruhnejo pandemije. Znanstveniki odkrivajo nove smrtonosne viruse.

Mož iz Tollunda, ki so ga zadavili s pleteno usnjeno vrvjo in pred 2300 leti vrgli v barje na Danskem, je bil najbrž obredna žrtev. Enako kot druge mumije, ki so jih našli v barjih po Evropi, poraja številna vprašanja. Zakaj so izbrali prav njega? Kdo mu je po smrti zatisnil oči? In katero božanstvo je zahtevalo njegovo življenje?

Leta 79 je najnevarnejši ognjenik na svetu pokopal mesto Pompeji. Naslednji izbruh bo morda še veliko hujši.

Več tisoč mehiških kavbojev vsako leto potuje v Guanajuato k 20 metrov visokemu kipu Crista Reya, Kristusa Kralja.

Za malarijo oboli vsako leto skoraj pol milijarde ljudi. Več kot milijon jih umre. Po desetletjih pozabe se je svet zopet podal v boj proti tej bolezni.

Rajčice z Nove Gvineje privabljajo partnerje s pravimi umetniškimi predstavami.

Švedski botanik Carl Linnaeus je častil naravo – in nam dal sistem poimenovanja vrst, ki ga še vedno uporabljamo 300 let po nastanku.

Ni presenetljivo, da se zaradi segrevanja podnebja talijo ledeniki po vsem svetu, tudi polarni led. Nihče pa ni pričakoval, da se bo to dogajalo tako naglo.

V Sloveniji se letos obeta množični odstrel medveda, čeprav je zakonsko zavarovan in statistično gledano za ljudi manj nevaren kot številne druge, celo domače živali.

Zaradi čezmernega ribolova z visokotehnološkimi sredstvi so se zaloge rib v svetu nevarno zmanjšale. Kar štirje članki v aprilski številki se posveča krizi v ribištvu in upanju, da je mogoč tudi drugačen odnos med človekom in morjem.

Naj bo v južnem Bronxu v New Yorku ali v vaseh v vzhodni Afriki, hiphop je postal glas generacije, ki zahteva, da jo slišimo.

V narodnem parku Zakouma živijo razmeroma nemoteno sloni, levi, žirafe in cela množica redkih živali.

Število morskih psov po vsem svetu upada, vendar jih je na Bahamih veliko. Zakaj so ti otoki njihovo pribežališče?

Januarja 2007 je ameriška izdaja National Geographica objavila članek o arheoloških zakladih Ljubljanice. Slovenci smo bili v tej reviji prvič omenjeni že leta 1918.

Arheologi skrbno raziskujejo slovenske reke, jezera in morje. Pri svojem delu so se dokopali do številnih spoznanj, ki pomembno širijo znanje o prostoru, v katerem živimo.

Šejk Mohamed bin Rašid al Maktum je spremenil svoje kraljestvo iz zaspane ribiške vasi v poslovni davčni raj ter v svetovno prestolnico blišča in presežnikov.

Medicina na prvi bojni črti je vedno brutalna, toda za nekatere ameriške vojake, ki so bili ranjeni v Iraku, se pravi boj začne šele, ko se vrnejo domov.

Vsako leto marca se v Planici zberejo najboljši smučarski skakalci z vsega sveta. To je eden redkih športnih dogodkov, ki Slovenijo redno postavljajo v središće zanimanja svetovne športne javnosti.

Veliki, hitri, elegantni in smrtonosni morski leopardi prežijo na pingvine na robu antarktičnih ledenih poljan.

Svet potrebuje parke.

Dejstvo, da so kemikalije navzoče povsod, zahteva svoj davek. Številne spojine, ki jih vsrka telo, ostanejo v njem še dolga leta – in zaskrbljenost zaradi njihovega vpliva na zdravje se povečuje.

Kitajska se pripravlja, da bo svoje severovzhodno industrijsko območje, ki je bilo nekdaj središče planskega gospodarstva predsednika Maa, spremenila v gonilo razvoja države.

Puščava Sonora je najbolj vroča puščava Severne Amerike. Ustvarja presenetljivo pestro paleto pokrajin; na 260.000 kvadratnih kilometrih obstaja neverjetna združba rastlin in živali.

Njene oči so se dotaknile milijonov ljudi po vsem svetu. Dve desetletji nihče ni poznal njenega pravega imena.