Visoko v romunskih Karpatih se uresničujejo podjetni načrti za obnovitev starodavnih ekosistemov in tam se spet množijo volkovi, risi, bizoni in medvedi. Kakšno ceno bodo plačali ljudje, ki živijo v bližini?

Napovedovali so, da utegne umetna inteligenca nekoč spremeniti svet – a nova doba je v resnici že tu in prinaša korenite spremembe na najrazličnejših področjih: od vpogleda globoko v človeške možgane do raziskovanja vesolja, razvozlavanja starodavnih rokopisov, prepoznavanja sporazumevanja živali in napovedovanja naravnih nesreč.

V ustju Amazonke kraljujejo rožnati delfini.

Lovec na dinozavre Paul Sereno je v Goberu v Nigru, globoko v Sahari, po naključju naletel na največje kamenodobno grobišče v Afriki. Več kot dve desetletji pozneje si ne more kaj, da se ne bi vračal tja.

Narodni park in zavarovano območje Katmai na Aljaski sta popoln kraj za opazovanje, kako kosmatinci preživljajo vsakdanjik.

Nekaterim se zdijo netopirji preprosto srhljivi. Druge skrbijo bolezni, ki jih morda prenašajo. Toda po mnenju raziskovalcev so pravo čudo: spretni letalci, odporni proti boleznim – in ključni za ekosisteme.

Taljenje ledenikov v perujskih Andih pomembno vpliva na vodne vire gorskih skupnosti. Domiselni staroselci so razvili rešitev za preusmeritev vode, da bi jo ohranili za takrat, ko bi jo potrebovali.

Grenlandski Inuhuiti že stoletja sledijo samorogom po ledeno mrzlih grenlandskih vodah. Prepričani so, da bi morali znanstveniki in vladni uradniki bolj upoštevati njihovo znanje.

Za ljudi, razseljene zaradi vojn in spopadov, je ohranjanje dragocenih knjig življenjsko pomembno. Za številne je to način ohranjanja identitete.

Voda v morskem raju, znanem po obilju življenja, se segreva hitreje kot večina oceanske vode drugje. Fotograf dokumentira skrb zbujajoče posledice teh sprememb.

Pripadniki starodavnega verovanja, ki se je rodilo v puščavi Srednje Azije, so se znašli pred zahtevnim vprašanjem, kaj storiti, da ogenj vere ne bi ugasnil.

Kačji pastirji – čeprav so odrasle živali zelo vpadljive – večino časa po izvalitvi iz jajčec preživijo v vodi kot ličinke, skriti človeškim očem.

Severnoameriški kričavi žerjavi se vsako jesen odpravijo na 4000 kilometrov dolgo pot iz Kanade proti obalam Mehiškega zaliva v Teksasu in se šest mesecev pozneje vrnejo.

Število ljudi z demenco narašča, in čeprav za bolezen ni zdravila, jim je mogoče zelo olajšati življenje.

Steklo, trda, a krhka snov, ki je postala nepogrešljiva za človeštvo.

Spomladi se v gozdnih mlakah prebudi življenje.

Staroselci v Amazoniji pri varovanju tradicionalnega načina življenja posegajo po sodobni tehnologiji.

Ob stoletnici Slovenskega etnografskega muzeja smo si ogledali njegovo dragoceno zbirko lesenih izdelkov.

So uničujoče poplave nova stvarnost ali le izjemen dogodek?

Znanstveniki so dolgo domnevali, da otoški ognjenik Mount Michael, ki se dviga iz južnega Atlantskega oceana, skriva redko lavno jezero. Da bi ga preučili, so se morali odpraviti na enega najodročnejših krajev na planetu.

Kako v boju s podnebnimi spremembami iz ozračja odstraniti ogromne količine ogljikovega dioksida?

Negostoljubni kraji na Zemlji razkrivajo, kakšno bi utegnilo biti življenje na lunah drugih planetov.

S programom Artemis namerava Nasa prvič po 50 letih ljudi spet poslati na Luno.

Močvirski taksodiji, nekdaj varuhi okolja, so vedno bolj ogroženi.

National Geographic se je odpravil po sledeh odprave sira Johna Franklina, ki se je tragično končala.

Zgodovina gradnje železnice, pri kateri so sodelovali kitajski delavci.

Živimo v novi dobi raziskovanja, vendar se je ta šele dobro začela.

Odprava do izjemnih skalnih umetnin globoko v kolumbijskem deževnem gozdu.

V Gili, zavarovanem območju divjine v jugozahodni Novi Mehiki.

Mlada država si prizadeva za mednarodno priznanje neodvisnosti.

Le malokdo ve, da znamo pri nas surovo svilo pridelovati že vsaj pol tisočletja.

Najgosteje naseljeno afriško državo pestita pomanjkanje hrane in delovnih mest.

O projektu renaturacije presihajočega jezera.