Biodiverziteta Slovenije
Izraz biotska raznovrstnost ali biodiverziteta označuje vse, kar se nanaša na življenje na Zemlji, zato namesto njega včasih uporabimo kar besedno zvezo “vse živo”.
Danes se vsaka država, ne glede na število vrst, ki v njej živijo, ponaša s svojo biodiverziteto, in prav je tako. Biotska raznovrstnost je ena najdragocenejših naravnih dobrin. Kaj bi lahko bilo pomembnejše, kot je “to”, kar proizvaja kisik, čisti vodo in skrbi za hrano? Tudi za Slovenijo pogosto preberemo, da je država, katere biodiverziteta je ena od pestrejših v Evropi. Po številu vrst na površino morda res ni povsem v ospredju, a blizu. Poleg tega, ko govorimo o biotski raznovrstnosti, štejejo tudi druge kvalitete. Na primer pestrost populacij, število odnosov med vrstami, načini prilagajanja na spremembe, vidiki ohranjenosti živega sveta, ekskluzivnost, razporeditev, povezanost s prostorom. Še dobro, da je tako, sicer bi se nekatera na svetovni ravni zelo eksotična območja, kot je na primer Antarktika, z vidika biotske pestrosti odrezala izredno slabo, saj tam živi zelo malo vrst.
Pa vendar ljudje radi izvemo tudi podatke. V uvodu pregledne knjige Živalstvo Slovenije, ki obsega skoraj 700 strani, eden izmed urednikov, zoolog, akademik prof. dr. Boris Sket, povzema, da imamo za Slovenijo evidentiranih okoli 19.000 vrst živali. Če k temu dodamo število znanih vrst rastlin in gliv, vsota preseže 25.000. Tu se naše znanje o vrstni pestrosti Slovenije bolj ali manj konča, ne pa tudi pestrost sama. Po nekaterih ocenah je vsaj še enkrat toliko vrst, ki jih še nismo odkrili. Široka vrzel zeva predvsem pri nevretenčarjih. Poleg tega v končno število niso vključeni bakterije, virusi in drugi majhni, po zgradbi in načinu življenja preprosti, za določanje pa zahtevni organizmi.
Tudi tu je naše znanje o pestrosti precej pomanjkljivo. O številu vseh bi lahko le ugibali, natančnost, ki bi jo pri tem dosegli, pa bi bila zelo skromna – nekako na ravni natančnosti, ki bi jo zmogli, ko bi oddaljenost Meseca od Zemlje ugotavljali zgolj na podlagi bežnega pogleda proti njemu. Da pa mikrobov ni malo, kaže ugotovitev, do katere so se pred desetimi leti dokopali raziskovalci, vključeni v mednarodni projekt “Human Microbiom project”: samo v človeškem telesu in na njem jih živi približno 10.000 različnih vrst.