Bangladeš v vodi

Že mogoče, da nas je sedem milijard pičic na površju Zemlje, a ko si v Bangladešu, se včasih zdi, kot bi se pol človeštva nagnetlo na prostoru, velikem za sedem Slovenij. Prestolnica Daka je tako prenatrpana, da so vsak park in potko zasedli brezdomci. Če se sprehodite skozi meglice ranega jutra, kot med ovirami krmarite med improviziranimi ležišči in spečimi otročiči. Pozneje postanejo meglene ceste in ulice neprehodne zaradi kaosa kakih 15 milijonov ljudi, od katerih večina obtiči v prometu. Med tem hruščem in truščem se pomika mala vojska bengalskih beračev, zelenjadarjev, uličnih prodajalcev pokovke, rikšarjev in kramarjev, ki vsi valovijo po mestu kakor plavje v veliki povodnji. Zunaj mesta pa je prostrana vodnata poplavna ravnina z vmesnimi raztežaji zemlje, ki so bujni, zeleni – in docela prekriti z ljudmi. Tudi tam, kjer bi pričakovali samoto, je ni. V Bangladešu ni samotnih cest. To nas ne bi smelo presenečati. Bangladeš je navsezadnje ena najgosteje poseljenih držav na svetu. Več prebivalcev ima kakor po velikosti mogočna Rusija. To je kraj, kjer človek sredi 164-milijonskega naroda niti teoretično ne more biti zares sam. To pa terja nekoliko privajanja.