Entries by Brigita Urbancic

Situla z Vač

Situla z Vač iz prve polovice 5. stoletja pr. n. š. je tudi skoraj 140 let po odkritju najprepoznavnejši predmet v Narodnem muzeju Slovenije.

Roboti so med nami

Robotika doživlja pravo revolucijo. Novi roboti niso kot C-3PO iz slovi-tega filma Vojna zvezd. Niso podobni ljudem, a so pametni, prilagodljivi in gibljivi. Vstopajo v naš vsakdanjik in prevzemajo vse številnejše naloge, ki so bile dolgo v izključni domeni ljudi.

Velika jezera

Zaradi segrevanja ozračja izginja led na znamenitih petih Velikih jezerih in to vse bolj vpliva na gospodarstvo in kulturo območja.

“Vse meso je trava”

Kako pomembne so bile na videz neugledne trave v tisočletjih razvoja – iz njih so ljudje po vsem svetu pridobili ključne vire prehrane.

ZAUSTAVIMO PANDEMIJO | 13. avgust 2020 ob 19h

Pridružite se nam pri ogledu ekskluzivnega pogovora z dr. Anthonyjem Faucijem, strokovnjaki iz National Geographica, ABC News in županjo Washingtona Muriel Bowser o tem, zakaj pandemija pustoši po skupnosti in kaj se lahko naučimo iz preteklih pandemij v zgodovini. Več informacij in prijavo najdete tukaj: https://stoppingpandemics.com/  

Kako preprečiti pandemije

Izbruhi novih bolezni, kot je covid-19, so krut opomin, kako hitro se lahko ljudje okužimo v stiku drug z drugim. Bolezni, ki sejejo smrt med ljudmi, niso nič novega, človeštvo je v zgodovini doživelo že številne: kugo, špansko gripo, črne koze, kolero … Toda smo se iz tega česa naučili?

Izginjajoče vode

Svete reke so neizbrisno zaznamovale indijsko pokrajino. Toda vode usihajo in milijone ljudi čaka negotova prihodnost.

Življenje s šimpanzi

Življenjski prostor šimpanzov v Ugandi se krči; ker so človeška bivališča vse bliže okolju, v katerem živijo, je nezadovoljstva vedno več.

Ribji portreti

Ribe so ena najbolj raznolikih bitij na planetu, po obliki telesa in po barvitosti. Kako ujeti v objektiv ribje obraze?

Ribji portreti

Kdor pozna ribjo naravo, si verjetno zelo težko predstavlja, da je približno 30-centimetrska črtastolična usnjača (Oxycheilinus digramma) brez strahu zaplavala med štiri ovire – podvodno ohišje z menoj in mojimi brbotajočimi izdihanimi mehurčki na levi strani, bliskavico na desni, nosilcem bliskavice zgoraj in morsko vetrnico s klovni spodaj. Čeprav je riba samo švignila skozi ta […]

Dr. Marta VERGINELLA

Tržačanka dr. Marta Verginella je redna pro­fesorica na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Objavila je številne monografije in članke s temo obmejnih študij, študij spomina, ustne zgodovine in zgodovine 19. stoletja. Veliko se je posvečala tudi zgodovini žensk. Zdaj je glavna razisko­valka pri slovenskem projektu EIRENE, ki ga financira Evropski raz­iskovalni svet. […]

Skrivnost na gori

Pred približno sto leti je na Everestu izginil angleški alpinist Andrew “Sandy” Irvine. Mu je uspelo priti na vrh?

Nova spoznanja o vremenu

Odpravili so se na Mount Everest, da bi postavili najvišjo vremensko postajo na svetu in znanstvenikom zagotovili neprecenljive podatke.

Cesarski pingvini

Če se bodo zaradi segrevanja ozračja še naprej talile ledene police, od katerih so te neleteče ptice odvisne, jim grozi izumrtje.

Ženske v politiki

V nekaterih državah je sodelovanje žensk v politiki zakonsko predpisano, v drugih ga nasilno zatirajo, vendar se ženske ne uklonijo.

Moč gibanja

Različni športi, zlasti tisti na prostem, so ga privlačili že v otroštvu, in to je začrtalo njegovo fotografsko pot.

Divja misel

Zakonski par je uresničil sanje o varovanju narave in milijone hektarov v Južni Ameriki spremenil v narodne parke.

Pirhi

Pri nas imamo dolgoletno tradicijo izdelovanja pirhov, ustvarjalce pa odlikujeta velika natančnost in bujna domišljija.

dr. Ljubica Marjanovič Umek

Zaslužna profesorica dr. Ljubica Marjanovič Umek, ki na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predava razvojnopsihološke predmete, že dolga leta tudi raziskuje na tem področju.

Nič več smeti?

Da bi Zemlja preživela, bi morali po mnenju nekaterih iz tistega, kar zavržemo, pridobiti čim več uporabnega.

Ugrabljena dekleta

Leta 2014 so v Nigeriji ugrabili 276 šolark. Preži­vele si zdaj prizadevajo, da bi spet lahko razmiš­ljale o prihodnosti.

Boj za prihodnost

Podnebne spremembe po vsem svetu povzročajo kaos. Zato mladi od starejših neomajno zahtevajo odločnejše ukrepanje.

Petdeset let napredka in škode

V bogatih državah so zrak, voda in prst čistejši, kot so bili pred 50 leti. Naša naloga: izboljšati doseženo, razviti čisto energijo in varovati okolje še zavzeteje kot doslej.

Očem skrito

Biolog Timotej Turk Dermastia je mladi raziskovalec, zaposlen na Morski biološki postaji Piran, ki spada k Nacionalnemu inštitutu za biologijo. Ukvarja se z raziskovanjem fitoplanktona v slovenskem morju.

Živi podzemni svet

“Bogastvo podzemnega sveta pri nas lahko zavarujemo le s primernejšo izrabo tal in vodá pa s popolnim zavarovanjem v naravnih parkih. Vse to seveda ni poceni, a je vredno. Lahko celo donosno.”

Kaj je lepota?

Lepota se opredeljuje na novo. Togi ideali se umikajo kulturi vključevanja, zaradi katere za lepo lahko velja vsaka ženska.

Zdrava prehrana

Kdor se prehranjuje na tradicionalen način, z žiti, listnato zelenjavo, oreški in stročnicami, si lahko obeta zdravo in dolgo življenje.

Roboti in mi

Roboti bi lahko pomagali pri oskrbi starejših – v prihodnosti bo potreba po tem vse večja.

Iskanje miru

Starodavna joga postaja vse bolj priljubljena metoda za sproščanje stresa in lajšanje bolečin.

Čudežev ni

“Spoznanja, da obstaja več vrst debelosti, od enostavne do tiste z vsemi značilnostmi kronične bolezni, jasno kažejo, da je za obvladovanje te težave nujna kliničnomedicinska obravnava.”

Ledeniška jezera

Led, tisočletja ena ključnih značilnosti gorovij Južne Azije, se tali. Velika nova jezera vzbujajo skrbi zaradi nevarnosti poplav.

Glas žensk

Ženske po svetu si vse odločneje zagotavljajo vloge in pravice, nekdaj pridržane samo za moške.

V boju

Ženske v vojski prevzemajo dejavnejšo vlogo, sodelujejo v spopadih in mirovnih silah.

Dekleta v znanosti

Programi usmerjanja študentk v znanost in raziskovanje odstranjujejo ovire, ki so stale na poti prejšnjim generacijam.

V Kočevskem pragozdu

Ko smo se odpravili v gozd, je bilo lepo zimsko jutro. Na nebu so se veselo lovili kodrasti oblački, ravno prav nežni, da niso zmotili živahnih sončnih žarkov, ki so se mehko prebijali skozi gole veje, da bi nas prijetno greli. Sneg je škripal pod nogami, med drevesi so se plazile naše besede. Redke besede, […]

Energija prihodnosti

Če bi se vozili po nemških in danskih cestah, bi opazili, da se poleg podnebja v teh dveh državah naglo spreminja še nekaj – videz pokrajine. Tam, kjer je starodavni grški bog vetra Eol še danes stalen gost, so tako rekoč čez noč zrasli pravi gozdovi kovinskih debel z ogromnimi vrtečimi se krošnjami. Najnovejši podatki […]

Jezereo, ki izginja

“Cerkniško jezero je dolgo dve uri in široko čez eno uro, toraj največje na Kranjskem. Natora je zedinila tukaj dobrote in veselja v enem kraji, ki jih ljudje vživajo drugači le na suhem in na morju. Kjer valovi prijazno šumljajo, kjer se ribe ljubko igrajo, kjer čolnič tiho plava naprej svojo pot in ribič razpenja […]