Stari Egipt
Arheologi so v bližini Kaira odkrili delavnico za mumificiranje trupel.
This author has not written his bio yet.
But we are proud to say that Brigita Urbancic contributed 385 entries already.
Arheologi so v bližini Kaira odkrili delavnico za mumificiranje trupel.
Prizadevanja za ohranitev enega največjih orlov na svetu.
Peš, s kajakom in kolesom po nekdanjih rudniških rovih.
Ustvarjalci revije National Geographic Slovenija smo vas povabili na pravo malo razvajanje duše in uma! Skozi predavanje vrhunskega alpinista in pohodnika Viktorja Grošlja smo obiskali Himalajo ter prisluhnili njegovi izpovedi, kako se je sam soočil s to mogočno stvaritvijo narave in zakaj je bila to zanj izjemno pomembna in močna izkušnja. Posnetek vam podarjamo, naj […]
Z novimi raziskovalnimi metodami in množico pred kratkim odkritih fosilov se predstave o teh pradavnih živalih korenito spreminjajo.
V indijski Zahodni Bengaliji in v Bangladešu v prostitucijo vsako leto prisilijo več deset tisoč deklet.
Pristaniško mesto, kjer se je rodilo gibanje Solidarnost, je Poljski v navdih.
Kaj nam pripovedujejo prizori na znameniti železnodobni situli?
Poti, speljane po obsežnih območjih, vodijo pohodnike po zadnjih ostankih divjine v ZDA.
Situla z Vač iz prve polovice 5. stoletja pr. n. š. je tudi skoraj 140 let po odkritju najprepoznavnejši predmet v Narodnem muzeju Slovenije.
Robotika doživlja pravo revolucijo. Novi roboti niso kot C-3PO iz slovi-tega filma Vojna zvezd. Niso podobni ljudem, a so pametni, prilagodljivi in gibljivi. Vstopajo v naš vsakdanjik in prevzemajo vse številnejše naloge, ki so bile dolgo v izključni domeni ljudi.
Zaradi segrevanja ozračja izginja led na znamenitih petih Velikih jezerih in to vse bolj vpliva na gospodarstvo in kulturo območja.
Pozabite na stereotipe o neumnem noju: ptica je nadvse prebrisana.
Poslanstvo velikopoteznega projekta “Neokrnjena morja” je zavarovati tretjino oceanov.
Kako pomembne so bile na videz neugledne trave v tisočletjih razvoja – iz njih so ljudje po vsem svetu pridobili ključne vire prehrane.
Roboti so domovinsko pravico v Sloveniji dobili konec 70. let minulega stoletja, ko smo začeli izdelovati prve industrijske roke.
Stara spoznanja si utirajo pot v nove kmetijske prakse.
Pridružite se nam pri ogledu ekskluzivnega pogovora z dr. Anthonyjem Faucijem, strokovnjaki iz National Geographica, ABC News in županjo Washingtona Muriel Bowser o tem, zakaj pandemija pustoši po skupnosti in kaj se lahko naučimo iz preteklih pandemij v zgodovini. Več informacij in prijavo najdete tukaj: https://stoppingpandemics.com/
Izbruhi novih bolezni, kot je covid-19, so krut opomin, kako hitro se lahko ljudje okužimo v stiku drug z drugim. Bolezni, ki sejejo smrt med ljudmi, niso nič novega, človeštvo je v zgodovini doživelo že številne: kugo, špansko gripo, črne koze, kolero … Toda smo se iz tega česa naučili?
Svete reke so neizbrisno zaznamovale indijsko pokrajino. Toda vode usihajo in milijone ljudi čaka negotova prihodnost.
Ameriške ženske so si pred sto leti priborile volilno pravico.
Življenjski prostor šimpanzov v Ugandi se krči; ker so človeška bivališča vse bliže okolju, v katerem živijo, je nezadovoljstva vedno več.
Ribe so ena najbolj raznolikih bitij na planetu, po obliki telesa in po barvitosti. Kako ujeti v objektiv ribje obraze?
Kdor pozna ribjo naravo, si verjetno zelo težko predstavlja, da je približno 30-centimetrska črtastolična usnjača (Oxycheilinus digramma) brez strahu zaplavala med štiri ovire – podvodno ohišje z menoj in mojimi brbotajočimi izdihanimi mehurčki na levi strani, bliskavico na desni, nosilcem bliskavice zgoraj in morsko vetrnico s klovni spodaj. Čeprav je riba samo švignila skozi ta […]
Tržačanka dr. Marta Verginella je redna profesorica na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Objavila je številne monografije in članke s temo obmejnih študij, študij spomina, ustne zgodovine in zgodovine 19. stoletja. Veliko se je posvečala tudi zgodovini žensk. Zdaj je glavna raziskovalka pri slovenskem projektu EIRENE, ki ga financira Evropski raziskovalni svet. […]
Pred približno sto leti je na Everestu izginil angleški alpinist Andrew “Sandy” Irvine. Mu je uspelo priti na vrh?
Tri države – Indija, Pa-kistan in Kitajska – so odvisne od vodnatosti reke Ind.
Kaj storiti, če se sneg, od katerega je odvisna preskrba z vodo, prehitro tali in se ledeniki umikajo visoko v gore?
V odmaknjenih himalajskih gorah živijo težko ulovljivi snežni leopardi.
Odpravili so se na Mount Everest, da bi postavili najvišjo vremensko postajo na svetu in znanstvenikom zagotovili neprecenljive podatke.
Dragoceni spomini na čase, ko so bili postavljeni trdni temelji slovenske alpinistične piramide.
75 let po spopadih, v katerih je umrlo na milijone ljudi, čedalje manjša skupina tistih, ki so jih doživeli, pripoveduje o svojem preživetju.
75 let po eksploziji atomske bombe se Hirošima vztrajno razvija, a brazgotine ostajajo.
Če se bodo zaradi segrevanja ozračja še naprej talile ledene police, od katerih so te neleteče ptice odvisne, jim grozi izumrtje.
Kako je rolkanje postalo priljubljeno po vsem svetu.
V nekaterih državah je sodelovanje žensk v politiki zakonsko predpisano, v drugih ga nasilno zatirajo, vendar se ženske ne uklonijo.
Različni športi, zlasti tisti na prostem, so ga privlačili že v otroštvu, in to je začrtalo njegovo fotografsko pot.
Hitro izumiranje žuželk je skrb zbujajoče, saj lahko pomeni katastrofo za planet.
Zakonski par je uresničil sanje o varovanju narave in milijone hektarov v Južni Ameriki spremenil v narodne parke.
V Apuliji in živinorejskih skupnostih drugje po svetu ohranjajo tradicijo sezonskih selitev živine.
Pri nas imamo dolgoletno tradicijo izdelovanja pirhov, ustvarjalce pa odlikujeta velika natančnost in bujna domišljija.
Zaslužna profesorica dr. Ljubica Marjanovič Umek, ki na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predava razvojnopsihološke predmete, že dolga leta tudi raziskuje na tem področju.
Da bi Zemlja preživela, bi morali po mnenju nekaterih iz tistega, kar zavržemo, pridobiti čim več uporabnega.
Nenavadne oblike vedenja in zvijače, ki jih te žuželke uporabljajo za preživetje.
Leta 2014 so v Nigeriji ugrabili 276 šolark. Preživele si zdaj prizadevajo, da bi spet lahko razmišljale o prihodnosti.
Javnost je kljub dolgi zgodovini nastopanja primatov v predstavah, podobnih cirkuškim, do teh vse bolj kritična.
Spoznajte raziskovalke National Geographica, ki orjejo ledino vsaka na svojem področju.
Kako je pariški boemski vrvež navdihnil slikarja in fotografa Vena Pilona.
Pridružite se nam na popotovanju po ZDA z avtomobilom na električni pogon.
Podnebne spremembe po vsem svetu povzročajo kaos. Zato mladi od starejših neomajno zahtevajo odločnejše ukrepanje.
V bogatih državah so zrak, voda in prst čistejši, kot so bili pred 50 leti. Naša naloga: izboljšati doseženo, razviti čisto energijo in varovati okolje še zavzeteje kot doslej.
Svet, kakršnega smo poznali, izginja pred našimi očmi. Zaradi tega plačujemo čustveni davek.
V prihodnjih 50 letih se bo naše življenjsko okolje korenito spremenilo.
Biolog Timotej Turk Dermastia je mladi raziskovalec, zaposlen na Morski biološki postaji Piran, ki spada k Nacionalnemu inštitutu za biologijo. Ukvarja se z raziskovanjem fitoplanktona v slovenskem morju.
“Bogastvo podzemnega sveta pri nas lahko zavarujemo le s primernejšo izrabo tal in vodá pa s popolnim zavarovanjem v naravnih parkih. Vse to seveda ni poceni, a je vredno. Lahko celo donosno.”
Lepota se opredeljuje na novo. Togi ideali se umikajo kulturi vključevanja, zaradi katere za lepo lahko velja vsaka ženska.
Spomini na Divji zahod ne vzbujajo pri vseh nostalgije.
Clotilda je bila leta 1860 zadnja ladja, ki je v Ameriko pripeljala sužnje.
Hudo ranjena ptica je postala nenavaden in priljubljen simbol varovanja narave.
Pridružite se nam pri iskanju dragocene začimbe v pragozdu v Jugovzhodni Aziji – slastnega kardamoma.
Prirodoslovni muzej Slovenije si že leta prizadeva za nove prostore, a država za to nima posluha.
Kako živci prenašajo bolečine v možgane – in kako jih varno omiliti.
V nas živi na bilijone majcenih organizmov, ki vplivajo na naše zdravje.
Kdor se prehranjuje na tradicionalen način, z žiti, listnato zelenjavo, oreški in stročnicami, si lahko obeta zdravo in dolgo življenje.
Roboti bi lahko pomagali pri oskrbi starejših – v prihodnosti bo potreba po tem vse večja.
Starodavna joga postaja vse bolj priljubljena metoda za sproščanje stresa in lajšanje bolečin.
Kaj vse je lahko vir svetlobe pri nočnem fotografiranju? Fotografi so pri iskanju rešitev nadvse domiselni.
“Spoznanja, da obstaja več vrst debelosti, od enostavne do tiste z vsemi značilnostmi kronične bolezni, jasno kažejo, da je za obvladovanje te težave nujna kliničnomedicinska obravnava.”
Z izkopavanji pod svetim mestom se razkrivajo zakladi – in razvnemajo stara nesoglasja.
Kako so plastični izdelki za enkratno uporabo postali nekaj samoumevnega – in kako odpraviti to navado.
Okoljevarstvena skupina oživlja parke tako, da jih obravnava kot opešana podjetja, ki potrebujejo novo vodstvo.
V ZDA v ujetništvu živi več tigrov, kot jih po vsem svetu živi v divjini.
Led, tisočletja ena ključnih značilnosti gorovij Južne Azije, se tali. Velika nova jezera vzbujajo skrbi zaradi nevarnosti poplav.
Jože Plečnik ni bil le mojster monumentalne arhitekture, temveč tudi izjemen oblikovalec liturgičnih predmetov.
Ženske po svetu si vse odločneje zagotavljajo vloge in pravice, nekdaj pridržane samo za moške.
Iz tragedije genocida so se porodile prej nepredstavljive priložnosti.
Za varnost Indijk pred nadlegovanjem in zlorabami na javnih krajih je poskrbljeno bolje kot nekoč.
Programi usmerjanja študentk v znanost in raziskovanje odstranjujejo ovire, ki so stale na poti prejšnjim generacijam.
Širši pogled na ustvarjanje naše znamenite umetnice.
Slovenija ima številne socialne in institucionalne mehanizme, ki delujejo v prid enakopravnosti žensk.
Ko smo se odpravili v gozd, je bilo lepo zimsko jutro. Na nebu so se veselo lovili kodrasti oblački, ravno prav nežni, da niso zmotili živahnih sončnih žarkov, ki so se mehko prebijali skozi gole veje, da bi nas prijetno greli. Sneg je škripal pod nogami, med drevesi so se plazile naše besede. Redke besede, […]
Salinas de Maras so še iz predinkovskih časov.
Ling Zuli in Sang Liangjie imata kitajsko restavracijo v Sloveniji.
Če bi se vozili po nemških in danskih cestah, bi opazili, da se poleg podnebja v teh dveh državah naglo spreminja še nekaj – videz pokrajine. Tam, kjer je starodavni grški bog vetra Eol še danes stalen gost, so tako rekoč čez noč zrasli pravi gozdovi kovinskih debel z ogromnimi vrtečimi se krošnjami. Najnovejši podatki […]
“Cerkniško jezero je dolgo dve uri in široko čez eno uro, toraj največje na Kranjskem. Natora je zedinila tukaj dobrote in veselja v enem kraji, ki jih ljudje vživajo drugači le na suhem in na morju. Kjer valovi prijazno šumljajo, kjer se ribe ljubko igrajo, kjer čolnič tiho plava naprej svojo pot in ribič razpenja […]
Prva reportaža slovenskega fotografa v reviji National Geographic!
Triglavski narodni park je v ključnem obdobju svojega razvoja. Da bi ga ohranili, potrebujemo strategijo razvoja, politično voljo in nov zakon.
Če kliknete na gumb »Dovolim samo nujne piškotke«, boste dovolili uporabo le nujnih piškotkov; če kliknete na gumb »Dovolim vse piškotke«, pa boste sprejeli vse piškotke. S klikom na gumb »Nastavitve piškotkov« lahko nastavite posamezne piškotke.
Dovolim samo nujne piškotkeDovolim vse piškotkeVeč o piškotkihNastavitve piškotkovUporabljamo nujne in druge piškotke (več o piškotkih). Nujni piškotki so obvezni, ker zagotavljajo pravilno delovanje strani. Druge piškotke uporabljamo, da izvemo, da ste obiskali naše spletne strani, kako komunicirate z nami, da obogatimo vašo uporabniško izkušnjo in da prilagodimo vaš odnos do naše spletne strani.
Za več informacij ali nastavitve kliknite na naslove različnih kategorij. Če blokirate nekatere vrste piškotkov, to lahko vpliva na vašo izkušnjo z našimi spletnimi stranmi in storitvami, ki jih ponujamo
Ti piškotki so nujno potrebni za zagotovitev storitev, ki so na voljo na naši spletni strani in za uporabo nekaterih njenih funkcij.
Piškotke lahko vedno blokirate ali izbrišete, tako da spremenite nastavitve brskalnika in prisilno blokirate vse piškotke na tej spletni strani. Vendar vas bo spletna stran vsakič znova, ko jo obiščete, opozorila na sprejem/zavrnitev piškotkov. Če blokirate piškotke, bo to vplivalo na delovanje naše spletne strani.
Da lahko preverite, katere piškotke shranjujemo, vam zagotavljamo seznam piškotkov, ki so v naši domeni.
Uporabljamo tudi različne piškotke zunanjih ponudnikov ali naše lastne. Ti piškotki lahko zbirajo osebne podatke, kot je vaš IP-naslov, zato vam na tem mestu omogočamo, da jih blokirate. To lahko močno zmanjša funkcionalnost in videz naše spletne strani. Spremembe bodo začele veljati, ko boste ponovno naložili stran.
Da lahko preverite, katere piškotke shranjujemo, vam zagotavljamo seznam piškotkov, ki so v naši domeni.
Podrobneje si lahko o nastavitvah zasebnosti preberete v naši Izjavi o varstvu osebnih podatkov.
Izjava o varstvu osebnih podatkov