Dve stoletji izkopavanj na šestih celinah sta dali glas preteklosti in pripomogli k boljšemu razumevanju človeške zgodovine.

Ledeni svet se tali, življenje živali je ogroženo.

Avtomobili na baterijski pogon so prodrli na trg in začela se je zelena revolucija.

V temi pod gladino na odprtem morju čarobna bitja poplesavajo v oceanskih tokovih.

Travmatizirani šimpanzi, ki okrevajo v zavetišču v DR Kongo, so zgled trdoživosti za svoje rešitelje.

Ostanki gradnikov planetov danes krožijo okoli Sonca kot asteroidi, kometi in pritlikavi pla­neti. Ta mala telesa so zelo raznolika, v razponu od neokrnjenih do geo­loško aktivnih. S kemij­sko sestavo, tirnicami in obnašanjem ponujajo ključne podatke o zgo­dovini našega Osončja.

Znanstveniki so visoko v Andih postavili vremensko postajo.

Resnični gladiatorji niso bili taki, kot jih upodabljajo v filmih. Raziskovalci ugotavljajo, da so bili gladiatorski boji predvsem privlačne predstave za množice, ki so se zgrinjale v veličastne arene, ne toliko medsebojni spopadi na življenje in smrt.

Steklene žabe, majcene prosojne dvoživke iz Srednje in Južne Amerike.

Pošilja ga fotograf, ki se ukvarja z različnimi zvrstmi fotografije, od vseh pa mu je najbližja krajinska fotografija.

Zaradi vse hujše vročine bodo v 21. stoletju ver­jetno milijoni ljudi prisil­jeni zapustiti dom – in celotne regije.

Prizadevanja za ohrani­tev živalstva v Keniji se obrestujejo tudi ljudem.

Leta 1921 je belska drhal v cvetoči črnski četrti v Tulsi v Oklahomi pobila 300 ljudi.

V Mehiki majevske čebe­larje ogrožajo menoniti, ki na vse večjem območ­ju pridelujejo gensko spremenjeno sojo.

Prekrivajo več kot 70 odstotkov Zemljinega površja. So krhka, a odporna. Prostrana, večinoma še neraziskana. Morja so ogrožena, toda vsak od nas lahko preusmeri val.

Štirje tedni v tesni tlačni kapsuli v Sredozemskem morju.

Danes po vsem svetu živi približno 350 kartu­zijanov in kartuzijank v 22 samostanih; eden od njih je v Sloveniji.

Zaradi vse hujšega onesnaženja, ki ga po­vzročajo obsežni gozdni požari, so se znanstve­niki lotili preučevanja sestave dima – in njego­vega vpliva na zdravje ljudi. Kjer je ogenj, je tudi strupen dim.

V Amazoniji odkrivajo na stotine še neznanih vrst žuželk.

Prašni rdeči planet nam že stoletja buri domišljijo. Čim več izvemo, tem bolj nas privlačijo njegove skrivnosti.

Malenkostna sprememba, ki jo je na zemljevid vnesel malo znan ameriški urad, je bila razlog za spopade med Indijo in Pakistanom na najvišjem bojišču na svetu.

Covid-19 nas opominja na uničevalno moč virusov. A brez njih življenje, kot ga poznamo, ne bi bilo mogoče.

V letu 2019 je kar 130 milijonov žensk živelo v državi, ki ni država njihovega rojstva.

Zgodba o iskanju podzemne poti skozi goro od vršacev do Soče.

Leto, ko so se besede “ne morem dihati”, izrečene med nedopustnim ravnanjem policistov, iz prošnje trpečega preobrazile v krik vseh, ki so stisnili pesti in se dvignili v upor.

Upanje so nam vlivali zdravniki in medicinske sestre, ki so med reševanjem življenj presegli meje človeške zmogljivosti. Upanje smo našli v iskanju novih načinov za ohranjanje stikov z bližnjimi. Upanje so krepili izjemni znanstveni dosežki. In ljubezen? Ljubezen vedno najde pot.

Zaradi kačjih ugrizov vsako leto umre več deset tisoč Afričanov.

Dragoceni naravni vir v Severni Ameriki je ogrožen zaradi številnih škodljivih okoljskih vplivov.

Pesmi, ki pomirijo otroke in jih zazibljejo v sen.

Covid-19 preži na ljudi tudi v Nairobiju, še zlasti v gosto poseljenih barakarskih naseljih.

Arheologi so v bližini Kaira odkrili delavnico za mumificiranje trupel.

Z novimi raziskovalnimi metodami in množico pred kratkim odkritih fosilov se predstave o teh pradavnih živalih korenito spreminjajo.