Prihodnost Kosova
Mlada država si prizadeva za mednarodno priznanje neodvisnosti.
This author has not written his bio yet.
But we are proud to say that Brigita Urbancic contributed 385 entries already.
Mlada država si prizadeva za mednarodno priznanje neodvisnosti.
Slonje populacije so ogrožene. Za to smo krivi ljudje. Širimo se v njihov življenjski prostor, gradimo naselja in ceste, krčimo gozdove, obdelujemo zemljo, iz slonovine izdelujemo okrasne predmete.
Čudesa v mavričnih odtenkih, ki proizvajajo trose, še vedno presenečajo raziskovalce.
Le malokdo ve, da znamo pri nas surovo svilo pridelovati že vsaj pol tisočletja.
Otroke staroselcev so nasilno iztrgali iz družin in jih zaprli v internate.
Prebivalstvo planeta se je v manj kot 50 letih podvojilo. Zdaj strokovnjaki ugotavljajo, da smo vrhunec morda že dosegli in da se utegne prebivalstvena krivulja v sto letih obrniti navzdol. To bo odvisno od spremenljivk, kot so podnebne spremembe in omejeni viri.
Najgosteje naseljeno afriško državo pestita pomanjkanje hrane in delovnih mest.
Vse nižja rodnost bo določala prihodnost svetovne velesile.
Segrevanje ozračja vse očitneje posega tudi v tek časa v naravi.
O projektu renaturacije presihajočega jezera.
Pred nami je konferenca, ki bo odprla aktualne teme s področja digitalnega poučevanja v šolstvu ter gostila vrhunske domače in tuje predavatelje. Govorili bomo o vključevanju in prednostih digitalnega poučevanja, izpostavili primere dobrih praks in preizkusili najnovejše tehnične inovacije. KDAJSobota, 25. 3. 2023, 8.00–16.00 KJEBrdo pri Kranju, kongresni center Oglejte si celoten program konference. *Prijava […]
Libanon skuša prebroditi krizo po hudem gospodarskem zlomu.
Umetnine nekateri muzeji že vračajo v države, iz katerih izvirajo. Morda se s tem začenja novo obdobje sodelovanja.
Tudi na Škotskem višavju je vse topleje in nejasno je, kako bo to vplivalo na planinske zajce.
Čeprav pajki ne uživajo slovesa najprikupnejših živali, so presenetljivo raznoliki in lepi.
Ko načela reportažne fotografije zaživijo v upodobitvah gledaliških predstav.
Mars bo brez dvoma prvi planet, na katerem se bomo naselili.
Med sanjači, ki si na rdečem planetu predstavljajo novi dom za človeštvo.
Bodo gradbeni materiali, znani iz preteklosti, kos vročini v prihodnosti?
Severnoameriške morske vidre so si opomogle – a brez zapletov ne gre.
Origami, stoletna umetnost pregibanja papirja z zapletenimi vzorci, že dolgo navdihuje umetnike. Zdaj pomaga utirati tudi nove poti v znanosti in tehnologiji.
Kako bo Japonska odpravila težave, značilne za hitro starajočo se družbo?
Ljudje že stoletja sanjajo o večni mladosti. Lahko staranje upočasnimo ali proces morda celo obrnemo? Znanstveniki iščejo odgovor.
Kraljevina Mustang, ki je dolgo prepovedovala vstop tujcem, se odpira.
Prebivalci Floride skušajo preprečiti izumrtje nežnih velikanov.
Spretne bolivijske rolkarke z nastopi v krilih pollera dajejo temu športu poseben čar.
Kako združiti studijsko portretiranje s predstavitvijo dela naših vrhunskih znanstvenikov?
Dr. Zvezdan Pirtošek v svojem širokem pogledu na družbo in posameznika zelo poudarja pomen dobrih medčloveških odnosov, ki jih hitro začutimo (ali pa ne) tudi v odnosu do starejših.
Haarbergova je na Madeiri posnela 522 fotografij. Urednik fotografije Kurt Mutchler je imel težavno nalogo, ko jih je izbiral za objavo.
Najobsežnejši požar v zgodovini Slovenije je opomin na podnebne spremembe, katerih učinki nas ogrožajo, z njim pa je povezana tudi zgodba o človekovem prizadevanju za ohranitev narave, domov in življenj.
Pokukajte v zakulisje življenja naših fotografov!
Svoje fotografe smo poslali dokumentirat svet in čas, v katerem živimo. V tej tematski številki vam predstavljamo njihove najboljše fotografije in najzanimivejše zgodbe.
Naši uredniki so fotografe povprašali po izkušnjah s terena. Tu je nekaj njihovih odgovorov.
Kakšne podobnosti med
živim in neživim svetom
razkriva vrstični elektronski
mikroskop?
Lanski izbruh na La Palmi je bil poštena lekcija iz življenja pod ognjeniki.
Zavarovani koralni grebeni, že skorajda uničeni zaradi podnebnih sprememb, so si neverjetno opomogli.
Z nepričakovanim odkritjem Tutankamonove grobnice smo pred stoletjem dobili vpogled v zlato preteklost Egipta. Država zdaj v Vélikem egiptovskem muzeju postavlja na ogled bogastvo mladega faraona.
Slovenske fotografe je z naravovarstvenicami povezal projekt, s katerim želijo skupaj ozaveščati o pomenu varovanja vodotokov.
V dokumentarnem filmu »Trohnenje 2022«, ki sta ga v Nubskih gorah posnela avtorja Tomo in Bojana Križnar, prvič primerjata trohnenje etike v najbolj tehnološko razvitem svetu s trohnenjem še živih ljudi v materialno najmanj razvitem, najbolj skritem in pozabljenem delu sveta. Film bo na sporedu večkrat, vabljeni k ogledu: Na Festivalu Slovenskega filma v Portorožu, […]
Od sočutnih podgan do ogorčenih opic – strokovnjaki ugotavljajo, da so nekatere živali sposobne prav tako zapletenega čustvovanja kot človek. Razlika je v tem, da mi o svojih občutjih lahko govorimo.
Popotovanje po glavni cesti oziroma tistem, kar je po uničujoči vojni ostalo od nje.
Podnebne spremembe ogrožajo tudi čarobni podzemni svet alpskih ledenih jam.
Potomci ljudi, ki so se z begom rešili iz suženjstva, se še vedno borijo proti zatiranju.
Svet drobnih bitij pod povečavo potrpežljivega, tehnično izurjenega makrofotografa.
Prizori, ki nas popeljejo na popotovanje skozi zgodovino Zemlje.
Zgolj skrb za narodne parke in rezervate ne bo dovolj.
Na mikroskopski ravni je prst v nemškem Schwarzwaldu čudežno kraljestvo.
Zaradi vojne trpijo milijoni, ogrožene pa so tudi številne znamenitosti.
Utrinki s poletnega Cox’s Bazarja v Bangladešu.
Na obisku pri osemčlanski družini Kržičevih s Prevalja pod Krimom.
Stonehenge ni bil edini: po vsej Britaniji so v pozni mlajši kameni dobi vzniknili številni mogočni spomeniki.
Ostvarji imajo danes pomembno vlogo v medicini – a za to plačujejo visoko ceno.
Kako se bo država odzvala na zahteve naraščajočega srednjega sloja?
Čudesa iz puščavskega narodnega parka v zahodnem Teksasu.
Smo majhna država z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo. Zakaj je narava pri nas tako pestra?
Sporočilnost in čustveni naboj fotografij slovenskega fotografa sta prepričala žirije številnih mednarodnih natečajev.
Majhna država Kuvajt, emirat na severnem koncu Perzijskega zaliva, je dežela skrajnosti.
Apijeva cesta je nekoč simbolizirala moč rimskega cesarstva. Zdaj postaja romarska pot skozi zgodovino.
Prebivalci indonezijskega otoka Java se poskušajo zavarovati pred ogrožajočim
morjem.
Doslej sploh niste vedeli za te mumije. K počitku so jih položili v jamah na Tenerifu.
Staroselska ljudstva po ZDA in Kanadi se združujejo, da bi si zagotovila odločanje o svojem načinu življenja – svoji zemlji, zakonih, jezikih, umetnosti, prehrani – in prihodnosti.
Pomirjujoče božanje – to je bilo prvo, kar smo začutili, ko smo privekali na ta svet. Raziskovalci, inženirji in zdravniki ob pomoči prostovoljcev zdaj podrobneje spoznavajo, zakaj so objemi in stiski rok tako zelo pomembni za zdravje in srečo.
Nekateri koralni grebeni na Filipinih so zavarovani, na druge delujejo uničujoče sile.
Ta mačka je bila pred 20 leti na robu izumrtja. S prizadevanji za ohranitev se mu je izognila.
Tudi v hladnih potokih, kjer najdemo losose, postrvi in druge ribe, je občutiti podnebne spremembe.
Pogled na Slovenijo, kot jo vidi fotograf ob pomoči brezpilotnega letalnika.
Spoštovani ljubitelji dobrih zgodb, kiti in delfini so zelo drugačni od nas, a so nam vendarle v marsičem zelo podobni. Čeprav na prvi pogled spominjajo na ribe, so bolj sorodni ljudem kot ribam. Ta zanimiva in inteligentna bitja so pomemben del morskih ekosistemov, nekatere predstavnike te skupine živali pa imamo tudi v Sloveniji, pred lastnim […]
Podnebne spremembe in človekove dejavnosti ogrožajo drevesa širom po svetu. A še imamo čas, da omilimo škodo.CRAIG WELCH
Avstralski aborigini nadaljujejo kulturno tradicijo in tako pomagajo ohranjati domovino prednikov.
Kritično ogrožene živali v Gabonu, ki sta jih zdesetkala že krivolov in izguba življenjskega prostora, zdaj trpijo še pomanjkanje hrane.
Kako jih ohraniti? Bi morali drevesa prestaviti na nova rastišča, jih posaditi več, spremeniti njihovo DNK ali jih pustiti pri miru? Katere metode so najučinkovitejše za pomoč gozdovom na planetu, ki vsrkavajo ogljik?
Zaščitni znak slovenskega gozdarstva je sonaravno gospodarjenje. Biotsko raznovrstnost, njegov temelj, načrtno vzdržujemo v vseh gozdovih; najbolje je ohra-njena v pragozdovih.
Spoštovani ljubitelji dobrih zgodb, kmalu, 21. aprila ob 20. uri, se bomo podali v Triglavski narodni park, ki je edini narodni park v Sloveniji. Podobno kot je Triglav simbol Slovencev, se Triglavski narodni park postavlja ob bok drugim narodotvornim ustanovam, ki so stebri slovenske narodne istovetnosti, na primer Narodni galeriji, Narodni in univerzitetni knjižnici ter […]
Na tepuíjih, visokih osamelcih nad Amazonko, si raziskovalci obetajo obilo presenetljivih odkritij.
Ne manjka jim izjemnih lastnosti, vendar se njihove populacije hitro zmanjšujejo.
Ganges je indijska sveta vodna pot. A tudi glavni vir industrijskih odpad-kov v oceanih.
Navdušenje Kubancev nad pticami pevkami spodbuja nezakoniti lov in prodajo. Ptičji glasbeniki so zato ogroženi.
V Gani tradicija odgovornega ribolova povezuje skupnosti.
Spoznajte 10 vrst sov, ki gnezdijo pri nas.
Vabljeni v našo spletno predavalnico, kjer bomo obravnavali različne oblike prestopanja etničnih in socialnih meja ter različne vrste mobilnosti ženske delovne sile, begunk in izseljenk.
Na tržaškem Krasu so vztrajni jamarji med Padričami in Bazovico odkrili pravo podzemno kraljestvo.
Gospodarstvo v alpskih deželah je odvisno od zimskega turizma. Kaj se torej zgodi, ko snega ni dovolj?
V indijskem rezervatu tigrom in leopardom dobro kaže – prizadevanja za ohranitev teh živali so obrodila sadove.
Aktivisti v tej južnoameriški državi pogumno branijo svojo zemljo in to pogosto plačajo z življenjem.
Skakajoče žuželke so v Ugandi vir prehranskih beljakovin, a jih ogroža čezmerni lov.
Geograf dr. Matej Gabrovec je kot znanstveni svetnik zaposlen na Geografskem inštitutu Antona Melika pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU.
Ognjeni zublji, ki so aprila 2019 zajeli stolnico, se še niso čisto umirili, ko so se francoski voditelji že zaobljubili, da bo cerkev znova takšna kot nekoč – do leta 2024. National Geographic objavlja ekskluzivno reportažo o obnovitvenih delih.
Edinstvena raznolikost ostrižnikov v afriškem Tanganjiškem jezeru bi lahko pripomogla k boljšemu razumevanju evolucije.
Skupina nepalskih alpinistov se je pozimi povzpela na drugi najvišji vrh na svetu, K2.
Vpogled v svet semen, listov in cvetov kulturnih rastlin z vrstičnim elek-tronskim mikroskopom.
Mladi Sudanci črpajo navdih iz zapuščine starodavnih prednikov.
Fotografiranje porok je lahko zelo drugačno od običajnega. A za to se ga je treba tudi lotiti drugače.
S pandemijo se nam je leta 2021 življenje postavilo na glavo. Nova cepiva so sicer budila optimizem, toda prizadevanja za imunizacijo niso obrodila pričakovanih sadov. Virus ostaja grožnja.
Obsežni požari, suše, rekordne temperature, taljenje ledenikov, siloviti viharji. Leta 2021 se je dokončno pokazalo, da si pred podnebnimi spremembami ne moremo več zatiskati oči.
Po svetu so se razplamtevali kulturni, politični, ozemeljski in drugi spori. Med divjanjem spopadov so bile zgodbe preživelih za nas bridek opomin, da se iz zgodovine lahko marsičesa naučimo.
V letu, ki nam je prineslo marsikatero preizkušnjo, smo pri ohranjanju naravnih in kulturnih dragocenosti dosegli nemalo spodbudnega. Dosežki vlivajo novo moč in so izraz našega upanja.
Tudi leta 2021 je Slovenijo zaznamovala pandemija covid-19. A doživeli smo še marsikaj: prizadevanja, da bi ohranili naravno okolje ter zavarovali ranljive vrste in doseženo stopnjo demokracije, navdihujoče dosežke športnikov …
Če kliknete na gumb »Dovolim samo nujne piškotke«, boste dovolili uporabo le nujnih piškotkov; če kliknete na gumb »Dovolim vse piškotke«, pa boste sprejeli vse piškotke. S klikom na gumb »Nastavitve piškotkov« lahko nastavite posamezne piškotke.
Dovolim samo nujne piškotkeDovolim vse piškotkeVeč o piškotkihNastavitve piškotkovUporabljamo nujne in druge piškotke (več o piškotkih). Nujni piškotki so obvezni, ker zagotavljajo pravilno delovanje strani. Druge piškotke uporabljamo, da izvemo, da ste obiskali naše spletne strani, kako komunicirate z nami, da obogatimo vašo uporabniško izkušnjo in da prilagodimo vaš odnos do naše spletne strani.
Za več informacij ali nastavitve kliknite na naslove različnih kategorij. Če blokirate nekatere vrste piškotkov, to lahko vpliva na vašo izkušnjo z našimi spletnimi stranmi in storitvami, ki jih ponujamo
Ti piškotki so nujno potrebni za zagotovitev storitev, ki so na voljo na naši spletni strani in za uporabo nekaterih njenih funkcij.
Piškotke lahko vedno blokirate ali izbrišete, tako da spremenite nastavitve brskalnika in prisilno blokirate vse piškotke na tej spletni strani. Vendar vas bo spletna stran vsakič znova, ko jo obiščete, opozorila na sprejem/zavrnitev piškotkov. Če blokirate piškotke, bo to vplivalo na delovanje naše spletne strani.
Da lahko preverite, katere piškotke shranjujemo, vam zagotavljamo seznam piškotkov, ki so v naši domeni.
Uporabljamo tudi različne piškotke zunanjih ponudnikov ali naše lastne. Ti piškotki lahko zbirajo osebne podatke, kot je vaš IP-naslov, zato vam na tem mestu omogočamo, da jih blokirate. To lahko močno zmanjša funkcionalnost in videz naše spletne strani. Spremembe bodo začele veljati, ko boste ponovno naložili stran.
Da lahko preverite, katere piškotke shranjujemo, vam zagotavljamo seznam piškotkov, ki so v naši domeni.
Podrobneje si lahko o nastavitvah zasebnosti preberete v naši Izjavi o varstvu osebnih podatkov.
Izjava o varstvu osebnih podatkov