Kako človeške dejavnosti, od kmetijstva do črpanja nafte, preoblikujejo deževni gozd.

V odročnem bolivijskem kanjonu se skriva redko videno okolje s kristalno čistimi vodami.

Lovec na dinozavre Paul Sereno je v Goberu v Nigru, globoko v Sahari, po naključju naletel na največje kamenodobno grobišče v Afriki. Več kot dve desetletji pozneje si ne more kaj, da se ne bi vračal tja.

Paleontologi so na skalnatem območju v južnem Utahu deset let skrbno izkopavali posamezne dele dinozavra in sestavljali mogočno okostje. Rekonstruirani primerek bo jeseni na ogled v losangeleškem muzeju.

Francosko reko Seno so zaradi poletnih olimpijskih iger po več desetletjih temeljito očistili. “Naš namen je vam, nam ali komurkoli drugemu v Parizu omogočiti plavanje v Seni,” pravijo.

Nekaterim se zdijo netopirji preprosto srhljivi. Druge skrbijo bolezni, ki jih morda prenašajo. Toda po mnenju raziskovalcev so pravo čudo: spretni letalci, odporni proti boleznim – in ključni za ekosisteme.

Fotografinja si je za temo izbrala jahalke, ki ohranjajo mehiško tradicijo ženskega rodea.
Nosijo barvite obleke in jezdijo postrani, za navdih pa so jim borke iz časov mehiške revolucije. V ekipah po osem uprizarjajo prave baletne točke na konjih – pogosto v galopu.

Taljenje ledenikov v perujskih Andih pomembno vpliva na vodne vire gorskih skupnosti. Domiselni staroselci so razvili rešitev za preusmeritev vode, da bi jo ohranili za takrat, ko bi jo potrebovali.

Kečujski glasbeniki uporabljajo hiphop kot izrazno sredstvo, s katerim predstavljajo svoj jezik in kulturo.

Pogovor s predstavniki nenormativnih skupnosti v Nigeriji o ustvarjalnosti in upornosti.

Za ljudi, razseljene zaradi vojn in spopadov, je ohranjanje dragocenih knjig življenjsko pomembno. Za številne je to način ohranjanja identitete.

Za ameriške staroselce so bile skale tisočletja slikarsko platno. Zdaj so uvrščene med bogato kulturno dediščino, strokovnjaki pa odkrivajo nove in nove umetnine.

Bistri vodotoki, ki tečejo po kredi – dobro prepustni karbonatni kamnini – so priljubljeni ne le med ribiči, ampak tudi med pesniki.

Mikologi pozivajo, naj “funga” (to je nov izraz za regionalno populacijo gliv) dobi prav toliko raziskovalnih sredstev in enako raven varovanja biotske raznovrstnosti, kot jo imata flora in favna.

V Varni, mestu ob Črnem morju v današnji Bolgariji, so pred skoraj sedmimi tisočletji pokojnike pokopavali s presenetljivo množico artefaktov. Raziskovalci so tam našli najstarejše znano zlato, ki so ga obdelale človeške roke.

Severnoameriški kričavi žerjavi se vsako jesen odpravijo na 4000 kilometrov dolgo pot iz Kanade proti obalam Mehiškega zaliva v Teksasu in se šest mesecev pozneje vrnejo.

Lisastih hijen se drži zlovešč sloves, vendar raziskovalci ugotavljajo, da so bistre, prilagodljive in nadvse spretne lovke.

V temnih prostranstvih oceanov so se naselila nenavadna bitja.

Steklo, trda, a krhka snov, ki je postala nepogrešljiva za človeštvo.

Zaradi vse toplejših zimskih obdobij imajo mladiči grenlandskih tjulnjev vse manj možnosti za preživetje.

Alžirska Sahara je območje, ki upravičeno velja za največji muzej prazgodovinske umetnosti na svetu.

Staroselci v Amazoniji pri varovanju tradicionalnega načina življenja posegajo po sodobni tehnologiji.

Fotograf se je na nenaseljenem otoku dokopal do spoznanja, da samota v resnici osvobaja.

Portreti Diane Markosian, ki je v Somalilandu spoznavala generacijo pogumnih deklet; posnetek ladje, ki ga je Renan Ozturk napravil med tvegano odpravo v južnem Atlanskem oceanu – in še množica drugih fotografij, ki so jih letos na različnih koncih sveta posneli fotografi National Geographica.

Populacija karibujev, ki so se tisočletja selili po severnem delu Severne Amerike, se opazno krči.

Usodo ameriških priseljencev ponazarja zgodba družine, ki že 20 let živi v Chicagu.

Kako v boju s podnebnimi spremembami iz ozračja odstraniti ogromne količine ogljikovega dioksida?

Negostoljubni kraji na Zemlji razkrivajo, kakšno bi utegnilo biti življenje na lunah drugih planetov.

Luna je bila prvo postajališče na človekovem najobsežnejšem raziskovalnem popotovanju.
Pol stoletja pozneje smo vstopili v novo dobo raziskovanja in odkrivanja vesolja.
Znova pogledujemo proti Luni, a tudi proti drugim, bolj oddaljenim svetovom.

Močvirski taksodiji, nekdaj varuhi okolja, so vedno bolj ogroženi.

Jeruzalemsko Svetišče na skali je za pripadnike islama tretji najsvetejši kraj, pomembno vlogo pa ima tudi v judovski in krščanski tradiciji. Pravi arhitekturni biser po skoraj 1400 letih pri strokovnjakih še vedno zbuja osuplost. Hkrati je jabolko spora med Izraelci in Palestinci.

Drzni poskus, s katerim si prizadevajo rešiti ogrožene vrste morskih psov.

Pot po delu Kitajske, kjer ljudje živijo, kot so pred iznajdbo strojev.

Odprava do izjemnih skalnih umetnin globoko v kolumbijskem deževnem gozdu.

Nov način napovedovanja prihodnjih izbruhov v italijanskih vodah.

Mlada država si prizadeva za mednarodno priznanje neodvisnosti.

Čudesa v mavričnih odtenkih, ki proizvajajo trose, še vedno presenečajo raziskovalce.

Otroke staroselcev so nasilno iztrgali iz družin in jih zaprli v internate.