V zgodovinskih opisih znamenitih nordijskih bojevnikov so stoletja prevladovali moški in zgodbe o njihovih sijajnih bojnih junaštvih. A nedavne raziskave kažejo, da so se v bojih odlikovale tudi nekatere Vikinginje in da so bile zunaj bojišč prav tako vplivne.
Skriti objekti, ki so nekoč burili domišljijo Jugoslovanov, so danes večinoma javno dostopni.
Čredi z bogato zgodovino je pod skrbništvom staroselcev zagotovljena varnejša prihodnost.
Na robu amazonskega deževnega gozda leži Cerrado, drugi največji brazilski ekosistem, ki je manj znan in manj zavarovan, poleg tega pa se hitro spreminja.
Mojstri z nadgrajevanjem starodavnega kamnoseškega znanja obnavljajo groteskne kipe na yorški stolnici.
Osupljiva odkritja in občuten napredek pri analizi DNK na novo osvetljujejo zgodovino človeške vrste. Poleg tega omogočajo spremembo pogleda na skrivnostne “druge ljudi”, ki so jih srečevali naši predniki, ko so se razširili po Evropi in Aziji.
S fašenkom so v Markovcih in okoliških
vaseh uvedli novo obliko pustne prireditve s sprevodom, nastopi na kmečkih dvoriščih in stojnicami s pustnimi dobrotami za vse pred hišami.
Potem ko so na dnu Sredozemskega morja pred obalo severne Korzike odkrili na stotine srhljivo popolnih krogov, so se pojavile številne teorije o njihovem nastanku. Štiri leta podvodnih raziskav so razkrila izgubljeni svet.
Na vrhuncu hladne vojne so Američani pod arktičnim ledom zgradili jedrsko oporišče. Kaj se je dogajalo v njem?
Drobcena rdeča gozdna mravlja je prava gozdna junakinja in morda tudi največja družbena aktivistka v gozdu.
Leta 1915 je morje pogoltnilo ladjo Endurance (Vzdržljivost) britanskega raziskovalca Ernesta Shackletona in več desetletij ni nihče vedel, kje je. Preberite, kako je skupina vztrajnih raziskovalcev končno našla razbitino.
Pogumna klimatologinja se je odpravila v neraziskane jame na Grenlandiji, da bi zbrala podatke o podnebnih razmerah v preteklosti – in s tem dobila vpogled v prihodnost.
Planet se vse hitreje segreva, znanstveniki pa odkrivajo, kako bi bilo mogoče vsemu človeštvu v prid izkoristiti izjemno odpornost teh puščavskih rastlin.
Unescovo petdržavno biosferno območje Mura–Drava–Donava je največje zavarovano rečno območje v Evropi.
Pridelovalci čaja visoko na kitajski gori Jingmai se oklepajo starodavnih postopkov, zavračajo sodobno kmetovanje in pridelujejo vrhunski čaj, ki še nikoli ni bil bolj priljubljen.
Razpis za vse projekte, povezane s pristanišči, ki se želijo usmeriti v trajnostno in inovativno prihodnost. Prijavite se na razpis za prijavo interesa za tehnično pomoč in nam dovolite, da vam pomagamo povečati potencial vašega projekta!
Pingvinov skok z ledene police. Izbruh ognjenika privabi množice. Mrk zatemni popoldansko nebo. Fotografi National Geographica potujejo po svetu, da bi v objektiv ujeli čudesa z vseh koncev planeta in duha časa. Predstavljamo vam letni izbor njihovih najboljših stvaritev.
Pet let po uničujočem požaru se obnova znamenite pariške srednjeveške stolnice počasi končuje.
Spoznajte življenjske zgodbe žensk, ki so v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja odhajale na delo k premožnim družinam v Egipt, da so lahko z zaslužkom podpirale svoje domače.
Sloviti strupenjači iz zahodnega dela ZDA, ki je hkrati cenjena in osovražena, grozi izumrtje. Ljudje krčijo njen življenjski prostor; lovijo jo za potrebe trgovine z živalmi in kožami; na cestah namenoma zapeljejo čeznjo.
Nekoč majhna arktična raziskovalna postaja na norveškem Svalbardu je prerasla v cvetoče znanstveno središče.
Visoko v romunskih Karpatih se uresničujejo podjetni načrti za obnovitev starodavnih ekosistemov in tam se spet množijo volkovi, risi, bizoni in medvedi. Kakšno ceno bodo plačali ljudje, ki živijo v bližini?
Poročilo o uspehih projekta vnovičnega naseljevanja risa v Sloveniji.
Predstavljamo izbor iz obsežnega opusa mojstra fotografije Janeza Korošina.
Kaj se zgodi, ko se dva izmed najboljših plezalcev na svetu odpravita na 4200 kilometrov dolgo odisejado, h kateri sodi kolesarjenje, jadranje, raftanje in veslanje do vznožja ene najmogočnejših gora v Ameriki? Še ne tako davno so se najboljši plezalci na svetu v precejšnji anonimnosti vzpenjali na veličastne vršace. A dva najboljša v tem športu […]
Napovedovali so, da utegne umetna inteligenca nekoč spremeniti svet – a nova doba je v resnici že tu in prinaša korenite spremembe na najrazličnejših področjih: od vpogleda globoko v človeške možgane do raziskovanja vesolja, razvozlavanja starodavnih rokopisov, prepoznavanja sporazumevanja živali in napovedovanja naravnih nesreč.
Po bogati srednjeveški in sodobni zgodovini so Minoriti v zadnjem desetletju postali živahna kulturna, arhitekturna in ustvarjalna entiteta. Predvsem so dom bogatega lutkovnega ustvarjanja, saj s prostori upravlja Lutkovno gledališče Maribor, obenem pa nudijo prostor profiliranim vsebinam in povezujejo dogodke s širšim kulturnim značajem. Kot najstarejši del Maribora tik ob jugozahodnem delu obzidja, ob reki […]
Napredna tehnologija razkriva starodavne svetove pod krošnjami – in spreminja naše dojemanje tega koščka sveta.
Kako človeške dejavnosti, od kmetijstva do črpanja nafte, preoblikujejo deževni gozd.
V ustju Amazonke kraljujejo rožnati delfini.
V odročnem bolivijskem kanjonu se skriva redko videno okolje s kristalno čistimi vodami.
Pogovor s slovenskim fotografom, ki je 16 let preživel v Braziliji.
Med ducatom evropskih sov kozača sodi med največje. Marsikje je danes ni več, a populacija v Sloveniji je za zdaj zelo vitalna. Kozača je spretna plenilka, v obrambi mladičev pa se ne ustraši niti močnejših od sebe.
Lovec na dinozavre Paul Sereno je v Goberu v Nigru, globoko v Sahari, po naključju naletel na največje kamenodobno grobišče v Afriki. Več kot dve desetletji pozneje si ne more kaj, da se ne bi vračal tja.
Novinar Paul Salopek nadaljuje pešačenje po svetu in ga še naprej prepleta s pripovedovanjem zgodb; tokrat opisuje izčrpavajočo pot kitajske Rdeče armade pred 90 leti in hkrati spoznava sile, ki spreminjajo današnjo Kitajsko.
Paleontologi so na skalnatem območju v južnem Utahu deset let skrbno izkopavali posamezne dele dinozavra in sestavljali mogočno okostje. Rekonstruirani primerek bo jeseni na ogled v losangeleškem muzeju.
Narodni park in zavarovano območje Katmai na Aljaski sta popoln kraj za opazovanje, kako kosmatinci preživljajo vsakdanjik.
Francosko reko Seno so zaradi poletnih olimpijskih iger po več desetletjih temeljito očistili. “Naš namen je vam, nam ali komurkoli drugemu v Parizu omogočiti plavanje v Seni,” pravijo.
Lutkovno gledališče v Ljubljani, osrednje slovensko lutkovno gledališče, izhaja iz stoletne tradicije slovenskega lutkarstva.
Nekaterim se zdijo netopirji preprosto srhljivi. Druge skrbijo bolezni, ki jih morda prenašajo. Toda po mnenju raziskovalcev so pravo čudo: spretni letalci, odporni proti boleznim – in ključni za ekosisteme.
Školjčne lupine navdihujejo slikarske in arhitekturne stvaritve, od Botticellijevega “Rojstva Venere” do Guggenheimovega muzeja Franka Lloyda Wrighta. Res so videti kot umetniška dela, vendar pri nastajanju teh struktur delujejo matematični in fizikalni zakoni.
Fotografinja si je za temo izbrala jahalke, ki ohranjajo mehiško tradicijo ženskega rodea.
Nosijo barvite obleke in jezdijo postrani, za navdih pa so jim borke iz časov mehiške revolucije. V ekipah po osem uprizarjajo prave baletne točke na konjih – pogosto v galopu.
Zaradi prizadevanj domačinov so sanje o ozdravitvi vode postale resničnost.
Taljenje ledenikov v perujskih Andih pomembno vpliva na vodne vire gorskih skupnosti. Domiselni staroselci so razvili rešitev za preusmeritev vode, da bi jo ohranili za takrat, ko bi jo potrebovali.
“To je kofansko ozemlje. Naše, ne vaše,” so se odločno odzvali ekvadorski Kofanci, ko je bila ogrožena njihova zemlja.
Kečujski glasbeniki uporabljajo hiphop kot izrazno sredstvo, s katerim predstavljajo svoj jezik in kulturo.
Grenlandski Inuhuiti že stoletja sledijo samorogom po ledeno mrzlih grenlandskih vodah. Prepričani so, da bi morali znanstveniki in vladni uradniki bolj upoštevati njihovo znanje.
Pogovor s predstavniki nenormativnih skupnosti v Nigeriji o ustvarjalnosti in upornosti.
Raziskovalci so ugotovili, da čezmerni stres brez dvoma slabi imunski sistem in ogroža zdravje ljudi v vseh starostnih obdobjih. Kaj natanko se dogaja, ko smo v stresu?
Za ljudi, razseljene zaradi vojn in spopadov, je ohranjanje dragocenih knjig življenjsko pomembno. Za številne je to način ohranjanja identitete.
Fotografinja spreminja posnetke koralnih grebenov v zapletene vzorcein nam s tem omogoča nov pogled na teživljenjsko pomembne ekosisteme. Koralni grebeni prekipevajo od življenja, in čeprav zavzemajo manj kot odstotek oceanskega dna, živi na njih 25 odstotkov vseh morskih vrst. Toda ta osrčja biotske raznovrstnosti ogroža marsikaj, od segrevanja in zakisanosti oceanov do uničujočih ribolovnih postopkov […]
Kapucinski most v Škofji Loki je najstarejši še stoječi most v Sloveniji; zgradili naj bi ga bili okoli leta 1380. Zgodba o tem in drugih znamenitih mostovih pri nas in njihovih graditeljih.
Voda v morskem raju, znanem po obilju življenja, se segreva hitreje kot večina oceanske vode drugje. Fotograf dokumentira skrb zbujajoče posledice teh sprememb.
Pogovor s specialistko psihiatrije dr. Vesno Švab o tem, kako se v Sloveniji spoprijemamo s čezmernim stresom in kako si lahko pri tem najbolje pomagamo.
So mojstrice prikrivanja, pretkane izvedenke za izmikanje plenilcem, hitre in spretne lovke in skrbni starši. Kot kažejo izsledki najnovejših raziskav, so izjemno bistroumna bitja.
Za ameriške staroselce so bile skale tisočletja slikarsko platno. Zdaj so uvrščene med bogato kulturno dediščino, strokovnjaki pa odkrivajo nove in nove umetnine.
Pripadniki starodavnega verovanja, ki se je rodilo v puščavi Srednje Azije, so se znašli pred zahtevnim vprašanjem, kaj storiti, da ogenj vere ne bi ugasnil.
Bistri vodotoki, ki tečejo po kredi – dobro prepustni karbonatni kamnini – so priljubljeni ne le med ribiči, ampak tudi med pesniki.
Fotografinja Nina Žnideršič se ukvarja z več fotografskimi zvrstmi, njena velika ljubezen pa je modna fotografija. V njej skuša združiti pričakovanja portretirank, glamur, pa tudi kanček skrivnostnosti.
Mikologi pozivajo, naj “funga” (to je nov izraz za regionalno populacijo gliv) dobi prav toliko raziskovalnih sredstev in enako raven varovanja biotske raznovrstnosti, kot jo imata flora in favna.
Kačji pastirji – čeprav so odrasle živali zelo vpadljive – večino časa po izvalitvi iz jajčec preživijo v vodi kot ličinke, skriti človeškim očem.
V Varni, mestu ob Črnem morju v današnji Bolgariji, so pred skoraj sedmimi tisočletji pokojnike pokopavali s presenetljivo množico artefaktov. Raziskovalci so tam našli najstarejše znano zlato, ki so ga obdelale človeške roke.
V puščavi Atacama, ki se na severu Čila razteza od Tihega oceana do Andov, ležijo kupi zavrženih oblačil številnih najbolj priljubljenih svetovnih blagovnih znamk. Ko si ogledamo, kako so prišla tja, izvemo veliko o sodobni hitri modi.
Severnoameriški kričavi žerjavi se vsako jesen odpravijo na 4000 kilometrov dolgo pot iz Kanade proti obalam Mehiškega zaliva v Teksasu in se šest mesecev pozneje vrnejo.
Odškrnili smo vrata v ustvarjalne prostore slovenskih umetnikov s prve polovice 20. stoletja.
Pogovor z nevrologom dr. Rokom Berlotom o zdravljenju bolnikov z demenco v Sloveniji.
Naši raziskovalci, fotografi in uredniki so izbrali 20 najboljših potovalnih doživetij za leto 2024.
Lisastih hijen se drži zlovešč sloves, vendar raziskovalci ugotavljajo, da so bistre, prilagodljive in nadvse spretne lovke.
Število ljudi z demenco narašča, in čeprav za bolezen ni zdravila, jim je mogoče zelo olajšati življenje.
V temnih prostranstvih oceanov so se naselila nenavadna bitja.
Piramide, kanali, terase, cestne povezave – z novimi tehnologijami spoznavamo izjemno večplastnost in kultiviranost sveta, ki so ga ustvarili Maji.
Steklo, trda, a krhka snov, ki je postala nepogrešljiva za človeštvo.
Kako se je ena najredkejših ptic na svetu znašla v objektivu fotografa ob Cerkniškem jezeru.
Zaradi vse toplejših zimskih obdobij imajo mladiči grenlandskih tjulnjev vse manj možnosti za preživetje.
Spomladi se v gozdnih mlakah prebudi življenje.
Alžirska Sahara je območje, ki upravičeno velja za največji muzej prazgodovinske umetnosti na svetu.
V ZDA zakon o ogroženih vrstah že 50 let varuje ogrožene prosto živeče živali.
Staroselci v Amazoniji pri varovanju tradicionalnega načina življenja posegajo po sodobni tehnologiji.
Bodo monarhi v negotovih podnebnih razmerah še zmogli dolgotrajne selitve?
Fotograf se je na nenaseljenem otoku dokopal do spoznanja, da samota v resnici osvobaja.
Ob stoletnici Slovenskega etnografskega muzeja smo si ogledali njegovo dragoceno zbirko lesenih izdelkov.
Portreti Diane Markosian, ki je v Somalilandu spoznavala generacijo pogumnih deklet; posnetek ladje, ki ga je Renan Ozturk napravil med tvegano odpravo v južnem Atlanskem oceanu – in še množica drugih fotografij, ki so jih letos na različnih koncih sveta posneli fotografi National Geographica.
Pogled za zidove slovite palače Alhambra v španski Granadi.
So uničujoče poplave nova stvarnost ali le izjemen dogodek?
Kako s fotoaparatom ujeti najmanjše podrobnosti na drevesnih deblih, vejah, iglicah in storžih? Z mikroskopom, opremljenim z digitalnim zrcalnorefleksnim fotoaparatom.
Populacija karibujev, ki so se tisočletja selili po severnem delu Severne Amerike, se opazno krči.
Znanstveniki so dolgo domnevali, da otoški ognjenik Mount Michael, ki se dviga iz južnega Atlantskega oceana,
skriva redko lavno jezero. Da bi ga preučili, so se morali odpraviti na enega najodročnejših krajev na planetu.
Usodo ameriških priseljencev ponazarja zgodba družine, ki že 20 let živi v Chicagu.
Na Antarktiki sto ork uporablja metode lova, pri katerih je potrebna izjemna usklajenost.
Kako v boju s podnebnimi spremembami iz ozračja odstraniti ogromne količine ogljikovega dioksida?
Fotografovo neprizanesljivo zrenje v lastno notranjost.
Masni spektrometer za vesolje
Vesoljski teleskop Jamesa Webba, najboljši, kar jih je človek izdelal doslej, že raziskuje začetke vesolja.
Negostoljubni kraji na Zemlji razkrivajo, kakšno bi utegnilo biti življenje na lunah drugih planetov.
Fotograf je dokumentiral nastajanje Nasinega vesoljskega teleskopa Jamesa Webba. Fotografiranje je trajalo 12 let.
Luna je bila prvo postajališče na človekovem najobsežnejšem raziskovalnem popotovanju.
Pol stoletja pozneje smo vstopili v novo dobo raziskovanja in odkrivanja vesolja.
Znova pogledujemo proti Luni, a tudi proti drugim, bolj oddaljenim svetovom.
S programom Artemis namerava Nasa prvič po 50 letih ljudi spet poslati na
Luno.
Danes nemi pričevalci preteklosti, nekdaj pomembna središča.