Najdbe iz Gosposvetske ulice
O dragocenih najdbah z Gosposvetske poroča tudi National Geographic na svoji spletni strani.
This author has not written his bio yet.
But we are proud to say that admin contributed 987 entries already.
O dragocenih najdbah z Gosposvetske poroča tudi National Geographic na svoji spletni strani.
Na poti v izumrtje je že kar milijon vrst.
Zaradi onesnaženosti okolja so ti trdoživi plazilci v vse večji nevarnosti.
Ogromna – in srhljiva – zbirka vodnega življa, ki jo je zasnoval biolog iz Louisiane.
Fosile davno izumrlih živali najdemo v domovih in pisarnah bogatih zbiralcev.
Izumrtje vrste je neopazno. Opazimo šele posledice.
Ledeni pokrov na Arktiki se tali in države že tekmujejo za nadzor nad tamkajšnjimi viri.
V nekoč zamrznjeni pokrajini nastajajo mokrišča, zaradi česar je uhajanje ogljika v ozračje še hitrejše.
Leta 1845 so se sir John Franklin in člani njegove posadke odpravili iskat Severozahodni prehod.
Na Grenlandiji raziskovalci z vsega sveta spremljajo segrevanje Arktike in pri tem živijo v tesno povezani skupnosti.
Srečanje iz oči v oči s polarnimi volkovi, inteligentnimi in prilagodljivimi tundrskimi plenilci.
Na obisku v največji nacionalni ustanovi, ki hrani tehniško dediščino.
Paul Salopek na epskem popotovanju ubira poti, po katerih so se po svetu razseljevali prvi ljudje.
Na desettisoče Afričanov se vsako leto poda v Španijo v upanju, da bodo v Evropi našli delo.
Novi izsledki raziskav genskega materiala starodavnih naseljencev Evrope razkrivajo, da je ta že dolgo “talilni lonec”.
Narava ustvarja oblike, ki jih občudujejo tudi umetniki in fotografi.
Abstraktno slikarstvo in ribe, kaj bi bilo lahko skupno temu dvojemu, se boste gotovo vprašali.
V vesoljsko tekmo so se zadnja leta vključili novi igralci.
V morju na koncu sveta kar vrvi od življenja. Argentina se je odločila poskrbeti, da bo tako tudi ostalo.
Življenje z demenco, počasno, a neustavljivo boleznijo, ki postopoma razžira človekovo osebnost in se hrani z njegovimi spomini.
Turizem doživlja po vsem svetu pravi razcvet, turisti, predvsem uporabniki družabnih omrežij, pa se radi fotografirajo z eksotičnimi živalmi. Toda te zaradi njihovega početja plačujejo visoko ceno.
Luskavci, priljubljeni zaradi lusk in mesa, sodijo med živali, s katerimi se v svetu največ nezakonito trguje.
Skupina pogumnih žensk v Zimbabveju se je odločila postaviti po robu divjim lovcem.
Plavajoče sargaške alge zagotavljajo življenjski prostor za pisano druščino morskih bitij v severnem Atlantiku.
Največji slovenski raziskovalni inštitut s skoraj 1000 zaposlenimi, praznuje 70-letnico delovanja.
Blizu Celovca rojeni Jožef Stefan (1835–1893) je odkril fizikalni zakon, ki je med drugim omogočil prvi dokaj natančen izračun temperature površine Sonca.
Srebrni uhani z zvezdasto košarico s Pristave na Bledu, razkošni izdelki iz zgodnjebizantinskih delavnic, so bili izdelani v tehniki granulacije in filigrana.
Plastenke, vrečke, zavržene ribiške mreže in drugi predmeti kazijo obale in plavajo v oceanih. Obstaja pa tudi “nevidna” plastika, mikroplastika, zelo nevarna za živali.
Ustvarjalnost Leonarda da Vincija še pet stoletij po njegovi smrti navdihuje umetnike, znanstvenike in inženirje.
Med krvavo državljansko vojno je smrt kosila tudi v živalskem svetu. Zdaj si je narodni park Gorongosa opomogel.
Člani teh enot se spuščajo v gozdove v nevarni dirki s časom: majhne ognje skušajo pogasiti, preden bi se razvili v obsežne požare.
Zgodnjesrednjeveški nakit iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije.
Kakšna naj bi bila mesta leta 2050, ko bo v njih živelo približno 6,7 milijarde ljudi? Arhitekturno in urbanistično podjetje SOM smo vprašali, kako si zamišlja ta urbana središča. Vizija, ki jo je pripravilo, je zasnovana na desetih načelih.
Japonska prestolnica ima več kot 37 milijonov prebivalcev. Da bi razumeli takšno mesto, ga je najbolje premeriti peš.
Kako zasnovati razvoj mest, da se bodo čim bolj prilagodila vse številnejšim prebivalcem?
Se lahko največje afriško begunsko naselje razvije v urbano središče?
Tam, kjer živijo ljudje, živijo tudi podgane.
“Praksa v zadnjem letu kaže, da lahko učinkovito napovemo več kot 95 odstotkov potresov z magnitudo več kot 4,5 na dan ali dva natančno.”
Osemnajst let portretiranja ljudi na ljubljanskih ulicah: svojevrsten svet v malem.
Zdaj smo že skoraj prepričani, da v vesolju nismo sami. Ugotoviti moramo samo še, kakšna bitja živijo tam.
Salvador pestita nasilje tolp in revščina.
Jame v malezijskem narodnem parku Gunung Mulu so stare milijone let.
Drobcene pošasti iz deževnih gozdov so mojstrice prikrivanja – in presenečajo na vsakem koraku.
Popotovanje s starimi trajekti na jadranske otoke budi vesele spomine na otroštvo.
Arheologi so na ljubljanski Gosposvetski cesti naleteli na ostanke obsežnega poznorimskega pokopališkega kompleksa iz 4. stoletja in ga na podlagi nekaterih najdb povezali z emonsko krščansko skupnostjo.
Litij v bolivijski slani kotanji navdihuje velike sanje – in zbujaprecejšnje skrbi.
Pasti življenja v Silicijevi dolini v Kaliforniji.
Kenguru – za nekatere simbol Avstralije, za druge nadloga.
V tančico skrivnosti zavito žrtvovanje čimujskih otrok pred več kot 500 leti.
Ni pretirano reči, da kjerkoli v Ljubljani zasadite lopato nekoliko globlje v tla, naletite na zgodovino.
Pri iskanju tehničnih rešitev moramo izhajati iz potreb uporabnika in se vživeti vanj. Tehnično znanje je nujno, a res dober inženir je le tisti, ki ima sposobnost empatije.
Visokotehnološka medicinska oskrba se bo osredotočala na preprečevanje bolezni.
Zaradi neverjetnega napredka v genetiki in prepoznavanju zakonitosti v kopici podatkov se bodo zdravniki zdravljenja odslej lotevali drugače kot prej. Metode zdravljenja naj bi prilagajali posameznikovim posebnostim.
Starejša ženska je svoje telo po smrti namenila za izvedbo smelega projekta. Truplo so zamrznili, ga razrezali na 27.000 tenkih rezin in ga fotografirali. Rezultat je virtualno truplo, ki študentom medicine pomaga razumeti človeško anatomijo.
Sodobna medicina razvozlava skrivnosti starodavnih zdravil.
Pomemben temelj za dobre rezultate je usklajeno delo skupine. Posameznik nikoli ni odločilen za uspeh stroke, četudi si ga nekateri kdaj radi pripišejo.
Na morebitni izbruh kakšne nevarne nalezljive bolezni smo pri nas dobro pripravljeni, panika ni potrebna.
Znanstveniki in zbiralci želijo pred propadom rešiti starodavna sveta besedila. Iščejo jih na najrazličnejših krajih od tržnic na Bližnjem vzhodu do votlin v puščavah. Toda niso vsi iskalci svetniki.
Zaradi povpraševanja po palmovem olju pridelovalci uničujejo gozdove. Ga je mogoče proizvajati odgovorneje?
Stereotipom so se postavili po robu in o sebi želijo pripovedovati sami.
Za rejce drobnice so nevarni plenilci, za turiste velika zanimivost.
Deset milijonov filipincev dela v tujini, daleč od svojcev in prijateljev. Vsako leto pošljejo v domovino 31 milijard dolarjev in s tem podpirajo njeno gospodarstvo.
Navadno ob besedi ‘zbiralec’ pomislimo na nekoga, ki ves čas živi dobesedno sredi eksponatov.
Analize perja, jajčnih lupin in kosti preparatov, številnih še iz 19. stoletja, so neprecenljiv vir podatkov o nekdanjem stanju okolja.
Zahteve po krčenju zavarovanih območij podžigajo razpravo, temelječo na vprašanju, ki je bistveno že vso ameriško zgodovino: čigava je zemlja?
Te redke ptice so žrtve nezakonite trgovine s prosto živečimi živalmi.
Nekaj jedi, ki bi se v prihodnosti lahko znašle na vašem krožniku: žuželke, alge, plevel in krvavi vegetarijanski burgerji.
Voda za spornim jezom, ki ga gradijo v Turčiji, bi poplavila številna arheološka najdišča.
Zaradi segrevanja Antarktike se zakonitosti tamkajšnjega življenja korenito spreminjajo. Zaskrbljeni znanstveniki ne vedo zagotovo, kaj bo prinesla prihodnost.
Po Poti miru v kraje večnega spomina: med ostaline prve svetovne vojne. Mineva sto let od konca krvave morije.
V zgodovini se v resnici nič ne ponavlja. Govorimo lahko o podobnih usmeritvah, ne pa o ponavljanju.
Rudarji, živinorejci in nezakoniti sekači v amazonskih gozdovih Brazilije in Peruja vdirajo v življenjski prostor zadnjih ljudstev, ki še živijo brez stikov z zunanjim svetom.
Meduze so res nekaj posebnega. Sposobne so se klonirati. In ko se začnejo starati, se lahko pomladijo.
Ljudje že stoletja spletajo edinstvene vezi s sokoli, najhitrejšimi živalmi na svetu.
Prizori medvojne internacije Japoncev so še danes zelo živi.
Voda iz potokov, ki se je nabirala v kotanje, je sčasoma dobila razsežnost jezer. Danes je Šaleška dolina domovanje številnih ptic.
Kot pravijo, gre človek čez pol sveta zato, da bi prišel domov.
Nastajati so začela šele pred dobrim stoletjem, potem ko se je začelo dno Šaleške doline zaradi izkopavanja lignita ugrezati.
Vabljeni v najlepšo slovensko vodno jamo! Po podatkih, ki jih imamo danes, je Križna jama dolga 8273 metrov. Posebnost vodnih rovov so slikovita, s kapniki okrašena jezera med sigastimi pregradami.
Najstnici, ki je imela iznakažen obraz, so spretni kirurgi podarili novega.
Pohod med srednjeazijskimi vršaci.
Papagaji plešejo, pojejo, nas posnemajo in osvajajo naša srca. A prav zaradi priljubljenosti so zdaj ogroženi.
Američani, ki so po rodu iz Južne Azije, se po uspehu prve generacije priseljencev naseljujejo na vse širšem območju, pri njih je opaziti mešano kulturno identiteto, stare vzorce pan postavljajo na glavo.
Križna jama in jama Dihalnik v Grdem dolu, skrivnostni lepotici pod Križno goro v zaledju Cerkniškega polja.
Na balkanskih rekah načrtujejo številne hidroelektrarne, domačini pa temu nasprotujejo. v njihovem imenu govori Rok Rozman.
Ker ima v sodobnem svetu vse več ljudi težave s spanjem, podrobneje ugotavljamo, kaj spanec je in zakaj ne moremo brez njega. Če tudi vas muči nespečnost, se poglobite v najnovejše znanstvene izsledke.
Medved je od nekdaj naseljeval večino Evrope. Raziskovalci bi zdaj radi omogočili njegovo vnovično naselitev v Nemčiji.
V Indoneziji številni krilati lepotci končajo na črnem trgu.
Kenijski pastirji nastavljajo strupene vabe, da bi ustavili plenilce, ki jim pobijajo živino – s tem pa zastrupljajo ekosistem. Poceni pesticidi so močno, smrtonosno orožje.
Ko fotograf predstavi živali zgolj s kombinacijo črne in bele barve, da bi jasneje prikazal njihove posebnosti.
Ko fotograf predstavi živali zgolj v kombinaciji črne in bele barve, da bi jasneje prikazal njihove posebnosti.
Kako daleč lahko gremo? In kako hitro?
Starodavno majevsko svetišče v Mehiki odstira skrivnosti redkih mesojedih netopirjev.
Če kliknete na gumb »Dovolim samo nujne piškotke«, boste dovolili uporabo le nujnih piškotkov; če kliknete na gumb »Dovolim vse piškotke«, pa boste sprejeli vse piškotke. S klikom na gumb »Nastavitve piškotkov« lahko nastavite posamezne piškotke.
Dovolim samo nujne piškotkeDovolim vse piškotkeVeč o piškotkihNastavitve piškotkovUporabljamo nujne in druge piškotke (več o piškotkih). Nujni piškotki so obvezni, ker zagotavljajo pravilno delovanje strani. Druge piškotke uporabljamo, da izvemo, da ste obiskali naše spletne strani, kako komunicirate z nami, da obogatimo vašo uporabniško izkušnjo in da prilagodimo vaš odnos do naše spletne strani.
Za več informacij ali nastavitve kliknite na naslove različnih kategorij. Če blokirate nekatere vrste piškotkov, to lahko vpliva na vašo izkušnjo z našimi spletnimi stranmi in storitvami, ki jih ponujamo
Ti piškotki so nujno potrebni za zagotovitev storitev, ki so na voljo na naši spletni strani in za uporabo nekaterih njenih funkcij.
Piškotke lahko vedno blokirate ali izbrišete, tako da spremenite nastavitve brskalnika in prisilno blokirate vse piškotke na tej spletni strani. Vendar vas bo spletna stran vsakič znova, ko jo obiščete, opozorila na sprejem/zavrnitev piškotkov. Če blokirate piškotke, bo to vplivalo na delovanje naše spletne strani.
Da lahko preverite, katere piškotke shranjujemo, vam zagotavljamo seznam piškotkov, ki so v naši domeni.
Uporabljamo tudi različne piškotke zunanjih ponudnikov ali naše lastne. Ti piškotki lahko zbirajo osebne podatke, kot je vaš IP-naslov, zato vam na tem mestu omogočamo, da jih blokirate. To lahko močno zmanjša funkcionalnost in videz naše spletne strani. Spremembe bodo začele veljati, ko boste ponovno naložili stran.
Da lahko preverite, katere piškotke shranjujemo, vam zagotavljamo seznam piškotkov, ki so v naši domeni.
Podrobneje si lahko o nastavitvah zasebnosti preberete v naši Izjavi o varstvu osebnih podatkov.
Izjava o varstvu osebnih podatkov