Amazonija na razpotju

ISKANJE IN IZKORIŠČANJE MINERALNIH SUROVIN UNIČUJE DELE AMAZONIJE,
RAZISKOVALCI PA IŠČEJO REŠITVE,
S KATERIMI BI DEŽEVNEMU GOZDU
ZAGOTOVILI ČIMBOLJŠO PRIHODNOST.

Porečje Amazonke, ki ga že tisočletja naseljujejo ljudje, je zaradi razvoja vse bolj ogroženo, saj različne gospodarske dejavnosti prodirajo vedno globlje v odročne gozdove. S tu opisanim ravnanjem lahko človek trajno škoduje krhkim ekosistemom. Z nezakonitimi dejavnostmi se težave še stopnjujejo, ker se zaradi njih zmanjšajo učinki ohranitvenih prizadevanj in ker ogrožajo življenje prebivalcev Amazonije.

Za pokrajino Madre de Dios v Peruju sta značilna bujno rastje in biotska raznovrstnost, vendar se z iskanjem zlata preobraža. Iskalci v želji po dragoceni kovini izsekavajo obsežna območja deževnega gozda in spirajo naplavine. Ko na nekem območju izčrpajo možnosti za pridobivanje zlata, izčrpajo tudi tamkajšnja tla – in spremenijo tok vodotokov. Nato si izberejo druga območja, za seboj pa pustijo opustošeno pokrajino, posejano s kupi peska in onesnaženimi jezerci stoječe vode.

Trojica raziskovalcev National Geographica si je zdaj za cilj postavila omilitev povzročene škode. Josh West, Hinsby Cadillo-Quiroz in Jennifer Angel-Amaya že več kot dve leti preučujejo učinke pridobivanja zlata v pokrajini Madre de Dios na okolje. Območja pridobivanja zlata morda nikoli več ne bodo porasla z deževnim gozdom, a nemara bi lahko zaživela kako drugače, denimo kot mokrišča.

West, okoljski znanstvenik z Južnokalifornijske univerze, uporablja brezpilotne letalnike, opremljene z lidarjem in termovizijskimi kamerami, pa tudi električno upornostno tomografijo, metodo, ki deluje z uvajanjem šibkega električnega toka v tla za ugotavljanje prisotnosti vode. S svojo raziskovalno skupino ugotavlja, kako je krčenje gozdov spremenilo pokrajino in njen ekosistem, skupaj s tem, kako se skoznjo premika voda. Kakor pravi, večkrat ugotovijo, da je voda “povsod tam, kjer ne bi smela biti”.

Geologinja in doktorska študentka okoljskih ved Jennifer Angel-Amaya z Univerze Columbia se osredotoča na živo srebro. Meri in kartira prisotnost te strupene kovine, ki jo uporabljajo pri pridobivanju zlata na tem območju.

Preizkuša tudi napravo, s katero ugotavljajo, ali je bilo zlato pridobljeno brez uporabe živega srebra. Če se bo razvil trg za zlato, pridobljeno brez uporabe živega srebra, bi lahko pritegnili zanimanje potrošnikov, ki bi bili pripravljeni za žlahtno kovino odšteti več, in hkrati spodbudili proizvajalce k opuščanju rabe živega srebra. Pri raziskavah trojice so lokalne skupnosti nepogrešljive – Cadillo-Quiroz jim pravi “druga polovica naše ekipe”. Ti znanstveniki menijo, da bi se območja, kjer pridobivajo zlato, ob sodelovanju lokalnih skupnosti in na podlagi zbranih podatkov morda lahko prilagodila in bi v njih obudili tisti “prvinski občutek življenja”, za katerega West pravi, da je v Amazoniji še posebej otipljiv.