Slovenski študenti v Kostariki

Iz avtobusa po celodnevnem spustu z gorskega grebena Cordillera Central v Kostariki izstopimo v nam tako domač srednjejanuarski vroči in vlažni objem tropske raziskovalne postaje La Gamba. Postajo, ki stoji v središču še edinega preostalega tropskega deževnega gozda na tihomorski ameriški obali v narodnem parku Piedras Blancas (‘beli kamni’), odkrivamo s študenti biologije Univerze v Ljubljani že od leta 2012.

Ustanovitev postaje je povezana z Michaelom Schnitzlerjem, v ZDA rojenim glasbenikom avstrijskega rodu, članom znamenitega dunajskega Haydnovega tria. Leta 1991 je ustanovil fundacijo Deževni gozd Avstrijcev, katere glavni namen je bil zbrati denar za varovanje deževnega gozda Esquinas v Kostariki, ki so ga lastniki zemljišč uničevali z izsekavanjem. Z zbranim denarjem je nato kostariška vlada odkupila velik del gozda. Končno je bilo celotno območje Esquinas zavarovano in je danes osrednji del narodnega parka Piedras Blancas. Napol podrta kmetija (finca) v gozdu je bila temelj današnje tropske postaje, ki jo že od začetka upravljata dr.

Werner Huber in dr. Anton Weissenhofer z Univerze na Dunaju. V 30 letih od ustanovitve je prerasla v mednarodno priznano znanstveno in izobraževalno središče, ki približno 40 raziskovalcem naenkrat omogoča udobno bivanje in raziskovalno delo. Gotovo ni nepomembno, da za upravljanje, vzdrževalna dela in kuhinjo skrbijo prebivalci bližnje vasice La Gamba, s čimer sta jim zagotovljena zaposlitev in vključenost v projekte postaje. Pomembna naloga te ni le odkrivanje rastlinskih in živalskih vrst v deževnih gozdovih Kostarike, ki prispevajo skoraj pet odstotkov k svetovni biotski raznovrstnosti, pač pa tudi ohranjanje naravnega okolja.

Na finci modelo na postaji La Gamba vzgajajo sadike drevesnih vrst iz deževnega gozda in jih nato uporabljajo za pogozdovanje nekdanjih pašnikov in opuščenih plantaž bananovcev v projektu vzpostavitve biološkega koridorja La Gamba (Corredor Biológico La Gamba – COBIGA). Čeprav je v Kostariki približno 25 odstotkov ozemlja zavarovanega z vključitvijo v narodne parke, so ti le otoki med kmetijskimi površinami. Na takih gozdnih otokih osamljene populacije rastlinskih in živalskih vrst na dolgi rok ne morejo preživeti, saj se zaradi parjenja med sorod niki v populacijah izgublja genetska variabilnost.

Zadnja leta je postalo vzpostavljanje bioloških koridorjev za povezovanje ločenih populacij pomemben del okoljevarstvenih projektov. Eden takih je pobuda za vzpostavitev mezoameriškega biološkega koridorja, ki naj bi povezal Severno in Južno Ameriko ter omogočil povečanje biološke izmenjave med celinama. Del koridorja – AMITOSA – naj bi v Kostariki povezal polotok Osa z narodnim parkom Amistad v Cordilleri de Talamanca. Del koridorja AMITOSA pa je COBIGA, katerega glavna naloga je ustvariti povezavo nižinskih gozdov narodnega parka Piedras Blancas z nezavarovanimi prehodnimi območji montanskega deževnega gozda.

Alvaro J. Picado Zuñiga, glavni oskrbnik drevesnice na postaji, nam je povedal, da je večina ozemlja, ki naj bi ga vključili v koridor, v zasebni lasti. Na postaji pred odkupom zemljišč redno pripravljajo posebne delavnice, na katerih lastnike ozaveščajo o pomenu koridorja. Pri odkupu zem ljišč in pogozdovanju v okviru projekta COBIGA ima ključno vlogo fundacija Deževni gozd Avstrijcev. Prav med našim zadnjim obiskom v La Gambi je dr. Weissenhofer urejal zadnje formalnosti za odkup še enega pašnika, ki naj bi po pogozditvi postal del koridorja COBIGA. Med obiski smo se prepričali, da so takšni projekti, če je dovolj volje, zelo hitro uresničljivi, saj je pred našimi očmi pašnike že prerastel deževni gozd, za nepoznavalca enak prvinskemu.