Moč varovanja

Namesto da bi se še naprej posvečal popisovanju umiranja, je sklenil, da bo poskusil zavarovati življenje v nekaj redkih delih oceanov, kjer smrt dotlej še ni bila kosila.Ta raztresena območja so zadnji divji kraji v morju – primerljiva so z najodročnejšimi deli amazonskega pragozda – ki jih čezmerni ribolov, onesnaževanje okolja in podnebne spremembe še niso okrnili.

“Nujno je bilo raziskati oceanska območja, kjer so razmere še vedno enake kot pred 500 leti, da bi dobili najboljšo mogočo predstavo, kakšen je bil zdrav ocean videti nekoč,” pravi Sala. “Ti kraji so za nas izhodišče. Navodila, po katerih naj bi se ravnali. Morda morja v celoti ne moremo vrniti v takšno stanje, toda ta območja kažejo, kaj lahko dosežemo. Vlivajo nam upanje. ”Sala in društvo National Geographic Society sta, da bi jih zavarovala, leta 2008 zasnovala projekt Neokrnjena morja (Pristine Seas).

V zadnjih 12 letih je pomagal ustvariti 22 morskih rezervatov, od zavarovanih podvodnih gozdov orjaških halog južno od Rta Horn do kotišč kitov grbavcev pred obalo Gabona. To sta dve tretjini strogo zavarovanih morskih območij na svetu – s skupno površino več kot 5,5 milijona kvadratnih kilometrov. Zdaj sta si Sala in njegova ekipa zastavila še podjetnejši cilj: zavarovati več kot tretjino svetovnih morij, da bi se v njih ohranila biotska pestrost, obnovile ribje jate in shranjeval ogljik.

Za Salo je ena najbolj navdihujočih plati tega dela sodelovanje s skupnostmi na območjih, ki jih želi zavarovati. Na otoku Pitcairn, ki sodi k britanskemu čezmorskemu ozemlju v južnem Tihem oceanu, je ekipa projekta Neokrnjena morja tesno sodelovala s približno 50 prebivalci. Ti so vsi potomci članov posadke angleške ladje Bounty, ki so se leta 1789 uprli in ladjo zavzeli. “Pokazali smo jim podvodni svet, ki ga niso še nikoli videli,” se spominja Sala. “Velike jate barakud, gruče orjaških zev, koralne morske pse v vodah, ki so med najbolj čistimi, kar so jih kdaj preučevali v Tihem oceanu. Rekli smo jim: ‘To je eno od najbolj nedotaknjenih območij na svetu in pripada vam. Vendar ga ogrožajo tuje ribiške ladje, ki nezakonito lovijo v vaših vodah. Zdaj imate priložnost, da to preprečite.’”

Otočani s Pitcairna so se odlično vživeli v vlogo junakov v lastni zgodbi, pravi Sala, in leta 2015 je britanska vlada na njihovo zahtevo ustanovila 834.000 kvadratnih kilometrov velik morski rezervat okoli Pitcairna in njegovih nenaseljenih sosedov, otokov Ducie, Oeno in Henderson. Več tisoč kilometrov zahodno od Pitcairna, v Mikroneziji, so k projektu Neokrnjena morja pritegnili domačine s Palaua in tamkajšnja starodavna tradicija varstva okolja je dobila sodoben pridih. Palaujci so uporabili začasna ribiška zavetja, ki jim pravijo bul, da so ohranili in obnovili jate tamkajšnjih koralnih rib. Z leti so ustvarili 35 rezervatov in z njimi zavarovali življenje v morju okoli otokov, v nekaterih pa so ribolov popolnoma prepovedali. Predsednik Palaua Tommy Remengesau je člane Salove ekipe prosil, naj primerjajo število rib v rezervatih, kjer je ribolov prepovedan, in zunaj njih. Ugotovili so, da je na zavarovanih območjih skoraj dvakrat več rib tistih vrst, ki se sicer najpogosteje znajdejo v mrežah ribičev.

Snemali so potope in posnetke potem predvajali po vsem Palauu. “Prebivalci naj bi tako videli, da njihov tradicionalni način varovanja okolja deluje, pa tudi, da varovanje koralnih grebenov koristi turizmu,” pravi Sala. Leta 2015 je narod­ni kongres Palaua ustanovil strogo zavarovan morski rezervat, ki zajema 80 odstotkov izključ­nega gospodarskega območja te države – to je dokaz navdušene podpore mnenju, da je razmah gospodarstva odvisen od zdravja okolja.

Ta resnica ni splošno priznana. V večini sveta varovanju morskega okolja nasprotujejo ribištvo, naftna industrija in rudarstvo. Za samo sedem odstotkov svetovnih oceanov je sprejeta vsaj neka oblika varovanja – večinoma šibka, s številnimi izjemami – le 2,5 odstotka pa jih je strogo zavaro­vanih pred izkoriščanjem. Zunaj teh območij se siromašenje nadaljuje. Vsaka nova generacija ljudi odrašča z novo, vse bolj črnogledo predstavo, kaj sta normalna morska biotska pestrost in obilje. Večina ljudi ne ve, kaj smo izgubili. Ta izguba je posledica tega, da so številna živ­ljenjska območja prizadeta in uničena zaradi čez­mernega ribolova in podnebnih sprememb, zaradi katerih se oceani segrevajo in zakisujejo. Projekt Neokrnjena morja je zdaj razširil poslanstvo, da bi omilil te tri grožnje. Sala je prepričan, da lahko mreža zavarovanih morskih območij (ZMO) pri­pomore k biotski pestrosti, prehranski varnosti in preprečevanju podnebnih sprememb.