Na rolki med zvezde

SONČEN PONEDELJKOV POPOLDAN je, ko v rolkarskem parku v Venice Beachu opazujem visokoraslega mladeniča v majici s kratkimi rokavi in vrečastih hlačah, kako skoči čez rampo, spusti rolko na betonska tla, jo z levo nogo spet pohodi, drsi naprej po obodu poligona ter vse bolj pospešuje. Spusti se v eno od dveh globokih vdolbin, se znova vzpne in se požene čez zunanji rob. Približa se ploščadi, še preden pa skoči nanjo, z zadnjo nogo zavrti rolko za 360 stopinj. Ta trik ponovi še enkrat, nato skoči z drugega konca ploščadi in pristane na pločniku.

Ime mu je Sean Davis in si že od osmega leta ne more predstavljati, da bi bil v življenju kaj drugega kot rolkar. V Los Angeles se je priselil lani iz Napervilla v Illinoisu, občasno je prenočeval pri prijateljih in znancih ali celo kar v avtomobilu – samo da je lahko ostal v Južni Kaliforniji, zibelki tega športa.

Rolkanje se je razvilo iz lokalnega razvedrila, v 50. letih prejšnjega stoletja se je povečala njegova priljubljenost na kalifornijski deskarski sceni, danes pa je ta šport splošno razširjen po vsem svetu. Mladi navdušenci na rolki, ki se lahko vseh trikov naučijo sami, so preplavili Šanghaj, São Paulo, Helsinke in celo Kabul.

Rolkarji imajo svoje izraze za like, ki jih izvajajo (fakie, vert, kickflip, ollie), svoje ustanovne očete (med njimi so Tony Alva, Steve Caballero in Tony Hawk), svojo najljubšo revijo (Thrasher, ki izhaja v San Franciscu), svoj najljubši film (dokumentarec Dogtown and Z-Boys iz leta 2001, katerega režiser je legendarni rolkar Stacy Peralta, spremno besedilo pa bere Sean Penn) in v svojih vrstah tudi zvezdnike (Justin Bieber, Rihanna, Lil Wayne, Miley Cyrus). Rolkarji, ki so nekoč – po besedah Oceana Howlla, nekdanjega poklicnega rolkarja, zdaj izrednega profesorja zgodovine – veljali za “trn v peti krajinskih arhitektov, urbanistov in lastnikov stavb”, so postali neuradni zagovorniki načrtovanja in oblikovanja urbane pokrajine.

“Države zdaj podpirajo rolkanje, kot podpirajo šport, recimo podobno kakor nogomet,” pravi Yulin Olliver, agentka športne agencije Wasserman iz Los Angelesa, ki zastopa številne rolkarje. Dokončno potrditev je rolkanju prinesla odločitev, da se bo na naslednjih olimpijskih igrah tekmovalo tudi v tem športu, kar hkrati pomeni tiho priznanje potrebe olimpijskega gibanja po ugajanju mlajšemu občinstvu. Tako bo prvič na sporedu moško in žensko rolkanje v disciplinah ulično rolkanje (street skateboarding) in rolkanje na krivinah (park skateboarding). Prvo bodo izvajali na progi s stopnicami, ograjami, robniki in drugimi