Divja misel
KRIS MCDIVITT TOMPKINS JE SEDELA ZA KAVNO mizico, prekrito z barvnimi zemljevidi Čila in Argentine, in pripovedovala o spornem dogajanju na začetku 90. let, povezanem s Pumalínom, območ-jem v južnem Čilu. Pumalín je bil zanju ena prvih, streznjujočih izkušenj, ob kakršnih sta s pokojnim možem, upokojenim poslovnežem in pustolovcem Dougom Tompkinsom, spoznala, kako težko bo jenkijevske dolarje in dobre namene pretvoriti v varovanje pokrajine v Južni Ameriki.
Izza kavne mizice, izza zemljevidov, izza velikih oken tega prijetnega kamnitega gostišča, zgrajenega kot orlovo gnezdo vrh manjšega griča, se je razpiral pogled na valovite travnike, deroče potoke, gozdove bukovcev in temno modra jezera – osupljive naravne lepote čilskega Patagonskega narodnega parka, še enega od projektov zakoncev Tompkins. Park sega od Andov proti zahodu in obsega več kot 300.000 hektarov, k njemu pa sodi tudi dolina Chacabuco.
Skupaj s Pumalínom približno 500 kilometrov severneje in šestimi drugimi narodnimi parki – ustanovljenimi ali razširjenimi na pobudo zakoncev Tompkins v sodelovanju s čilsko vlado in podprtimi z zemljišči, ki sta jih podarila – meri ta mreža neokrnjenih območij skupno 4,5 milijona hektarov. Parki so izjemno obsežni in raznovrstni, segajo po vsej dolžini južne polovice Čila, od valdivijskega zmerno toplega deževnega gozda v Hornopirénu do skalnatih otokov in ledenikov v Kawésqarju. Toda da bi razumeli razsežnosti dejanja Kris Tompkins in njenega moža, pa tudi ovire, na katere sta naletela, je najbolje začeti v Pumalínu. Razprla je zemljevid in se lotila pripovedovanja.
Leta 1991 je Doug Tompkins kupil zapuščen ranč v čilski pokrajini Los Lagos (Jezerski pokrajini). Poznal jo je še iz mladosti, saj je na začetku 60. letih tam smučal in plezal. Nekaj let po tem, ko je kupil ranč, je s prvo ženo ustanovil The North Face, podjetje za izdelavo opreme za rekreacijo na prostem. Za ne prav velik znesek sta ga kmalu prodala in ustanovila oblačilno podjetje Esprit, ki je postalo izjemno uspešno. Tompkins je dve desetletji pozneje, že takrat precej bogat, ločen in razočaran nad nebrzdanim potrošništvom, prodal svoj delež v podjetju in se umaknil iz poslovnega sveta. Življenje je želel posvetiti zahtevnim špor-tom, ki so ga prvič pripeljali na jug – gorništvu, smučanju, kajakaštvu – pa tudi varovanju okolja.