Svet leta 2070
JUTRIŠNJE PODNEBJE
Po industrijski revoluciji se je ozračje segrelo približno za 1° C. Po črnem scenariju se bodo izpusti ogljika še naprej povečevali in temperatura bi se lahko do leta 2070 zvišala za več kot 3° C. Toda to globalno povprečje ne odraža lokalnih sprememb, ki bodo ponekod izrazite in jih bomo občutili kot ekstremne temperature, padavine ali sušo. S kakšnim podnebjem lahko leta 2070 računajo mesta po svetu? Utegne se zgoditi, da bodo nekatera imela podnebje, kakršnega danes ni nikjer na svetu.
PHOENIX V ZDA
BO IMEL TAKŠNO PODNEBJE,
KOT GA IMA DANES
BELUDŽISTAN V PAKISTANU.
SMRTONOSNA VROČINA
Leta 2070 bo imel Phoenix v Arizoni, kjer je že zdaj peklensko vroče, podobno podnebje, kot ga ima danes Chowki Jamali v pakistanski puščavski provinci Beludžistan, ki jo pestijo suša in visoke temperature. Tamkajšnji kmetje delovnik že zdaj prilagajajo kratkim obdobjem znosne temperature v zgodnjih jutranjih urah (do leta 2070 se bodo ta obdobja še skrajšala).
V zadnjem desetletju so v Phoenixu namerili 34 dnevnih vročinskih rekordov; vročinski stres je v četrtih, kjer živijo ljudje z nižjimi dohodki, hujši kot v bogatejših četrtih, kjer pogosto raste več dreves in imajo na voljo več rešitev za blaženje peklenske vročine. Leta 2070 bo v Phoenixu predvidoma več kot 182 dni s temperaturo, višjo od 35° C – to pa je približno polovica leta. A nevzdržne vročine ne bodo trpeli le v krajih, ki že zdaj slovijo kot vroči; današnja zmerno topla mesta, kjer infrastrukture za hlajenje sploh nimajo ali je neznansko draga, bodo s težavo ohranjala primerno temperaturo za delo in bivanje prebivalcev.
OGROŽENI JUG
Višje temperature povečujejo zdravstveno tveganje v vročem južnem in jugozahodnem delu ZDA. To zlasti velja za revnejše prebivalce in ranljive skupine. Brez novih varovalnih ukrepov – ali zmanjšanja izpustov – se lahko smrtnost zaradi vseh vzrokov občutno poveča.
KAKO SE OHLADITI
Po napovedih se bo zaradi vse hujše vročine ter rasti prebivalstva in dohod-kov število klimatskih naprav, ventila-torjev in razvlaževalnikov zraka v sta-novanjskih zgradbah po vsem svetu podvojilo in preseglo osem milijard.
Pripravo prispevka je podprlo nepridobitno društvo National Geographic Society, ki si prizadeva za varstvo naravnih virov.