Dr. Ivan Šprajc
Besedilo: Grega Sever
Fotografija: Arne Hodalič
Popularna kultura je iz raziskovalcev eksotičnih kultur naredila stereotip – bodisi so hitrejši od kač in izjemno spretni z bičem kot Indiana Jones ali pa vrhunske akrobatke in zapeljivke kot Lara Croft. Resnica je seveda manj spektakularna – iskanje in dešifriranje podatkov iz davnine je predvsem trdo delo, ki zahteva veliko vztrajnosti in potrpežljivosti. Toda nagrada je čudovita: zemljevid zgodovine se košček za koščkom polni z novimi odkritji. Vse to dobro pozna dr. Ivan Šprajc, saj že več kot desetletje v Mehiki raziskuje civilizacijo Majev, ki jo podrobneje predstavljamo v tej številki.
Po koncu študija arheologije in etnologije na ljubljanski Filozofski fakulteti je odšel v Mehiko in magistriral na Nacionalni šoli za antropologijo in zgodovino v Ciudad de Méxicu, leta 1997 pa doktoriral iz antropologije na Mehiški nacionalni avtonomni univerzi. Specializiral se je za arheoastronomijo. Ta manj znana znanstvena disciplina preučuje védenje starih ljudstev o nebesnih pojavih – kako so jih opazovali, si jih razlagali in jih uporabljali v različnih življenjskih okoliščinah. Pri tej vedi ne gre le za poznavanje gole zgodovine astronomije, temveč tudi za vpliv razumevanja neba na verovanje, politiko in gospodarstvo. V letih od 1989 do 2000 je sodeloval v več arheoastronomskih projektih. Najbolj odmevni so bili njegovi izsledki o vlogi planeta Venere v mezoameriških kulturah. Od leta 1996 vodi arheološki projekt odkrivanja zapuščenih majevskih mest na nekdaj neraziskanem osrednjem delu polotoka Jukatan. Na eni izmed teh odprav je – tudi ob denarni podpori društva National Geographic Society – na novo odkril izgubljeno mesto Oxpemul, o katerem pišemo v tej številki. Dr. Ivan Šprajc je znanstveni svetnik na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani in vodilni slovenski strokovnjak za mezoameriške kulture.
Preberite še: