Srnjak – novodobni samorog

Samci vseh vrst jelenov nosijo na glavi rogovje
– bilateralno kostno tvorbo, ki pri srnjakih oziroma samcih srnjadi (Capreolus capreolus L.) vsako leto konec jeseni odpade, do začetka poletja pa ponovno zraste in okosteni. Sestavljata ga simetrični veji, ki rasteta iz ločenih čelnih nastavkov (rožnic), tj. podaljškov čelnic na vsaki strani lobanje.

Proces rasti rogovja srnjakov je zelo stabiliziran, saj je hormonsko uravnan. Kljub temu lahko različni dejavniki (npr. zlomi in poškodbe čelnih nastavkov, porušeno hormonsko ravnovesje organizma, izpostavljenost različnim dejavnikom stresa) povzročijo nastanek različnih nepravilnosti, zaradi česar zraste nepravilno oziroma asimetrično rogovje. V osrednji Sloveniji (lovišče Dramlje) je bil 18. avgusta 2014 uplenjen srnjak z zelo zanimivo morfologijo rogovja.

Čelna nastavka, ki sta sicer jasno ločeni in med sabo precej oddaljeni tvorbi, sta zrasla v združen nastavek. Zaradi tega je zrastel samo en, centralno umeščen rog z izjemno veliko rožo. V naravi sicer ni nemogoče videti srnjaka s samo enim rogom; vendar gre pri takšnih osebkih praviloma za zlom enega nastavka ali roga v zgodnjem obdobju rasti.

Pri njih je preostali rog navadne oblike in raste z zanj normalnega mesta, tj. na eni strani glave. Nasprotno je centralna lega roga, ki je posledica združitve obeh rožnic oziroma razvoja enega samega čelnega nastavka, izjemno redek pojav.

Veseli smo, da smo tudi v Sloveniji odkrili pravega samoroga – dobro znano prikazen iz zgodb in legend, bitje, kakršnih pa v naravi vendarle ni.
– dr. Boštjan Pokorny