Strokovnjak računalničar
Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografija: Arne Hodalič
DR. IVAN BRATKO, redni član SAZU, je profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani in vodja tamkajšnjega laboratorija za umetno inteligenco. S tem področjem se ukvarja že več kot 40 let. Je avtor številnih znanstvenih prispevkov in knjig na to temo. Med njimi ima posebno mesto knjiga o jeziku prolog in umetni inteligenci; doživela je številne izdaje in prevode. Prvič je izšla leta 1986, njena četrta, predelana izdaja pa leta 2011. Nanjo so se pri razvoju umetne inteligence opirali po vsem svetu.
Kako močno se razlikujeta prva in zadnja izdaja knjige?
Njen prvi del govori o prologu, zelo svojevrstnem programskem jeziku, ki temelji na logiki; ta del se je spremenil le malo. Drugi del, posvečen umetni inteligenci, pa je znatno drugačen. Medtem se je zelo razvilo strojno učenje – sposobnost učenja računalnikov iz značilnih zgledov in rudarjenje podatkov – sistematično iskanje zakonitosti v veliki količini podatkov. Na tem, denimo, temelji preučevanje navad uporabnikov interneta, ki opravijo neskončno število klikov. V tem času se je razvilo tudi kvalitativno modeliranje. Ponekod, denimo v medicini, je namreč težava z omejeno količino podatkov. Na prispevek, ki smo ga na tem področju opravili ljubljanski raziskovalci, smo zelo ponosni.
Veliko ste sodelovali z medicinsko znanostjo, med drugim ste v 80. letih razvili program KARDIO, namenjen diagnostiki srčnih aritmij.
Program KARDIO je bil znanstveno nadvse uspešen, a pred časom. Tedaj še ni bilo prenosnih računalnikov in mobilnih aplikacij, ki bi omogočali rabo. Pozneje, ko se že nismo več ukvarjali z njim, sem izvedel, da ga je uporabil avstralski izdelovalec srčnih spodbujevalnikov. Danes sodelujemo, med drugim, z nevrologi. Z aplikacijo, ki jo razvijamo, bo mogoče iz spirale, ki jo človek nariše na list papirja, razbrati znake določenih sprememb, zaradi katerih je smiseln podrobnejši nevrološki pregled. Gre za zaznavanje Parkinsonove bolezni oziroma nevrodegenerativnih obolenj nasploh, še preden so vidni zgodnji znaki.
S čim se trenutno še ukvarjate?
Poseben znanstveni izziv so mi naloge, pri katerih so ljudje še vedno veliko uspešnejši kot računalniki. Na primer, kako naj računalnik inteligentno poučuje programiranje. Ali pa, kako naj računalnik sestavi človeku ustrezen komentar, ne predolg in ne prekratek, ravno prav dolg. Računalniku, denimo, ni problem brezhibno odigrati šahovske partije, zelo težko pa to partijo razloži človeku.