Na Luno …

Prav ta mesec pred 50 leti so astronavti prvič stopili na Luno. Uspeh Apolla 11 smo slavili le 66 let po tem, ko sta brata Wright prvič poletela z letalom. To je resnični dokaz človekove iznajdljivosti. Zdaj je Luna spet na obzorju. Nova generacija bo skušala poiskati presečišče med znanostjo in dobičkom. Jurij Gagarin, Alan Shepard, John Glenn in Neil Armstrong – prva generacija vesoljskih potnikov – so bili izurjeni vojaški piloti in ravno zaradi tega so bili “iz pravega testa” za tvegane vesoljske odprave. Prvi vesoljski potniki niso bili niti moški niti ljudje.

Pred ljudmi so v vesolje poleteli vinske mušice, opice, miši, psi, zajci in podgane. Več kot tri leta, preden je Gagarin aprila 1961 obkrožil Zemljo in tako postal prvi človek v vesolju, so Rusi uspešno – ali morda neuspešno – tja poslali potepuško psičko Lajko. Lajka je bila prvo živo bitje, ki je obkrožilo Zemljo, a je med poletom žal umrla. ZDA so v vesolje poslale šimpanza Hama. Polet je srečno preživel in tako odprl pot za Sheparda, ki je maja 1961 postal prvi Američan v vesolju.

Kljub diskriminaciji so bile med pionirji tudi ženske. Nekatere, na primer Katherine Johnson, matematičarka, ki je do zadnje podrobnosti izračunala tirnico za polet Johna Glena, prvega Američana, ki je leta 1962 obkrožil Zemljo, so ostale v senci. Valentina Tereškova, ena prvih kozmonavtk, je bila prva ženska, ki je leta 1963 poletela v vesolje. Šele dve desetletji pozneje je Sally Ride poletela z vesoljskim plovilom Challenger in postala prva Američanka, ki je dosegla vesolje.

Kliknite na sliko za povečavo.

Konstantin Ciolkovski, bradati Rus z očali, ki je oboževal znanstveno fantastiko, je bil prepričan, da je prihodnost človeštva med zvezdami. Na začetku 20. stoletja se je dokopal do rešitve enačbe, na podlagi katere naj bi bilo mogoče doseči, da bi ljudje ubežali Zemljini težnosti. Zamislil si je tudi, kako naj bi raketa delovala med potovanjem na Luno. Za pogon naj bi uporabljala mešanico tekočih goriv, sestavljalo pa naj bi jo več stopenj.

Neodvisno od njega sta Nemec Hermann Oberth in Američan Robert Goddard prišla do podobnih sklepov. Štiri desetletja pozneje so se zamisli trojice pionirjev uresničile z izdelavo velikanske rakete Saturn V, s katero so posadke odprav Apollo vzletale proti Luni. V višino je merila kar 111 metrov, njene motorje pa so poganjali tekoča vodik in kisik ter kerozin. Saturn V je bila najmočnejša raketa, kar so jih kadarkoli zgradili.

Njen načrtovalec Wernher von Braun je bil raketni strokovnjak v nacistični Nemčiji. Po drugi svetovni vojni se je z večino sodelavcev preselil v ZDA. Raketa je imela tri stopnje, ki so se vžigale druga za drugo. Pri raketnem inženirstvu se še danes upošteva enačba Ciolkovskega. A nobena druga raketa še ni zasenčila rakete Saturn V, ki je ljudi ponesla bliže zvezdam kot katerakoli druga kadarkoli prej ali pozneje.

Kliknite na sliko za povečavo.

V 60. letih 20. stoletja še nismo veliko vedeli o Luni. Da bi odprave Apollo izboljšale našo vednost, so pri Nasi izbirali pristajalna mesta s čim bolj različnim terenom, kot so na primer temne, ravne planote, ki jih je zalila lava, ali hribovja, nastala zaradi padcev meteoritov. Med letoma 1969 in 1972 so ameriški astronavti pristali na šestih različnih mestih, ki so bila skrbno izbrana za dosego različnih znanstvenih ciljev.

Vseh šest leži na Lunini vidni strani, kjer so teren skrbno pregledali z orbiterji, v nadzornem središču pa so ves čas odprave lahko imeli neposredno radijsko zvezo z astronavti. Vesoljske agencije so na telesa v Osončju pošiljale sonde brez človeške posadke, da ni bilo skrbi za varnost astronavtov. Doslej so raziskale 60 drugih lun in na eni, Saturnovem Titanu, celo pristale.

Na naši Luni so robotska vozila na štirih mestih pustila sledi koles. Kitajska je na začetku leta dosegla zgodovinski uspeh, ko je pristajalni modul Chang’e 4 mehko pristal na zadnji strani Lune. Prvo zasebno plovilo, ki naj bi pristalo na Luni, je aprila treščilo nanjo, a izraelski vlagatelji, ki financirajo projekt, so kmalu sporočili, da bodo poskusili znova. Američani nameravajo v želji, da jih ne bi prehiteli drugi, na Luno poslati nekaj pristajalnih modulov s stroji in tehnologijo za začetek gradbenih del za bivališča bodočih astronavtov, ki bodo poleteli tja. 07-