Ogroženi luskavci

Tamuda je velik kot mladič zlatega prinašalca in povsem prekrit z luskami. Med hojo z iztegnjenim repom lovi ravnotežje, kratki sprednji nogi pa drži pred sabo kot kak tiranozaver. Skrbnik mladega luskavca nežno usmeri proti kupu zemlje in ga začne razdirati s krampom. Poglej, spodbuja Tamudo: mravlje. Žival se odzove in začne jesti; z jezikom, ki je dolg skoraj toliko kot trup, išče špranje in z dolgimi kremplji razkopava zemljo.

Po nekaj minutah prehranjevanja je čas za premik. Tamuda odhlača malce naprej. Skrbnik ga opozori na drug termitnjak. Tokrat luskavec ne pokaže zanimanja. Prevrne se na bok kakor malček, ki bo vsak hip zajokal. S telesom se ovije okrog skrbnikovega škornja, zato se skrbnik skloni in ga poskuša nežno odtrgati od noge. A Tamuda zahteva pozornost. Zre v skrbnikov obraz in s sprednjimi nogami proseče seže proti njemu, da bi ga pobral. Skrbnik poskuša biti strog – Tamudo naj bi učil samostojnosti – vendar se prošnji ne more upreti. Dvigne ga v naročje in popestuje, kot bi storila vsaka dobra luskavčeva mati.

Mlada ženska, ki prodaja hrano na stojnici v Kamerunu, se v ulici za svojo hišo pripravlja, da bo ubila in razkosala drevesnega luskavca. Kamerunci že dolgo jedo te živali, čeprav je trgovina z njimi po novem prepovedana. Luske, ki so jih včasih zavrgli, zdaj prodajajo trgovcem v mestih.

Tamudovo usposabljanje je potekalo v fundaciji Tikki Hywood, zavetišču v bližini Harareja v Zimbabveju. Lisa Hywood in njena skupina tam skrbita za luskavce, ki so jih rešili pred trgovci s prosto živečimi živalmi. Hywoodova – ognjevita, krepka ženska, ki varovancem rada brunda uspavanke in brez dlake na jeziku obsoja krutost moških – je od leta 2012 rešila že več kot 180 luskavcev. V njenem zavetišču so našli dom tudi črna grivasta antilopa, nekaj krav, srborita koza in par oslov, ki ju kličejo Jezus in Marija. (Jožef je poginil.) Mladiči luskavcev so radi na visokem. Do šestega meseca starosti jih matere nosijo na hrbtu, da lahko opazujejo njihovo vedenje in se od njih učijo. Tako je Tamuda preživel večino časa, preden so ga krivolovci ujeli skupaj z materjo in jima odvzeli prostost.
Kliknite na sliko za povečavo.

Kadar je mati luskavka prestrašena, sezvije v kroglo, da z luskastim oklepom zavaruje svoj mehki, puhasti trebuh in mladiča. To je sicer dobra obramba pred levi, je pa skorajda najslabše, kar lahko storiš, če je plenilec človek in te zlahka pobere s tal kar z golimi rokami. Tamudo in njegovo mamo so sprejeli v zavetišče v začetku leta 2017. Zimbabvejski obmejni policist je med patruljo zasačil Mozambičana, ki je poskušal prestopiti državno mejo z luskavcema v vreči.

Po podatkih organizacije Traffic, ki spremlja trgovino s prosto živečimi živalmi, so krivolovci med letoma 2000 in 2013 ujeli približno milijon luskavcev, povečini zaradi lusk, ki jih uporabljajo v tradicionalni medicini. Poleg ljudi naj bi bili luskavci od vseh sesalcev izpostavljeni najživahnejši nezakoniti trgovini na svetu. Zimbabvejski organi pregona vedo, da morajo zasežene luskavce odpeljati v zavetišče Hywoodove. Je ena maloštevilnih ljudi na svetu, ki jim uspeva te živali v ujetništvu ohraniti pri življenju.

Luskavec kuka iz zaboja na poti proti odročni gori v Vietnamu. Petindvajset luskavcev, ki so jih rešili pred nezakonito mednarodno trgovino, bodo izpustili nazaj v naravo. Nepridobitna organizacija Save Vietnam‘ s Wildlife s sedežem v narodnem parku Cuc Phuong je pomagala usposobiti prvo skupino za boj proti krivolovu v tej državi – in rešila že več kot tisoč luskavcev.

So občutljiva bitja in izbirčni jedci: jedo le nekatere vrste mravelj in termitov, takšno prehrano pa je v ujetništvu zelo težko priskrbeti. Tikki Hywood jim omogoča, da se po več ur na dan klatijo po posesti skupaj s skrbniki. Tako je pomagala številnim luskavcem, med njimi tudiTamudi in njegovi mami. Ko so si dovolj opomogli, so jih vrnili v naravo. “Vsakič, ko nam kdo prinese luskavca, se vprašam, ali ni morda zadnji v Zimbabveju,” pravi Hywoodova, ki je zavetišče ustanovila leta 1994. Vsem osmim vrstam luskavcev, štirim afriškim in štirim azijskim, grozi izumrtje zaradi nezakonite trgovine. Zato imena Tamudovega skrbnika nismo razkrili. Njega in Hywoodovo skrbi, da bi skrbniki postali tarča kriminalcev, če bi trgovci, ki se želijo dokopati do rešenih živali, izvedeli za njihovo identiteto.

Luskavci so videti kot luskasti pasavci, vendar so v tesnejšem sorodu z medvedi in psi. Uvrščamo jih v poseben taksonomski red, in če izginejo, bo Zemlja izgubila edinstveno skupino živali. Mednarodna trgovina s štirimi azijskimi vrstami luskavcev je prepovedana od leta 2000. Leta 2017 je začela veljati prepoved mednarodne trgovine z vsemi osmimi vrstami. Za prepoved je glasovalo 183 vlad držav, podpisnic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki ureja čezmejno trgovino s prosto živečimi živalmi in njihovimi deli. V trgovino z luskavci je vpletenih najmanj 67 držav in čezmorskih ozemelj na šestih celinah. A po podatkih organizacije Traffic prihaja največ pošiljk lusk iz Kameruna, Nigerije, Sierre Leone in Ugande.

Večinoma so namenjene na Kitajsko. “V zadnjem desetletju se je medcelinska trgovina z luskavci, zlasti z njihovimi luskami, močno razmahnila,” pravi Dan Challender, vodja posebne skupine za luskavce pri Svetovni zvezi za varstvo narave (IUCN), vodilni organizaciji na svetu za spremljanje ogroženih vrst. Prej sta z luskavci povezana krivolov in tihotapljenje potekala predvsem v Aziji, pravi. Ta preobrat pomeni, da je do azijskih luskavcev vse teže priti, vendar vrednost njihovih lusk upravičuje dodatne stroške tihotapljenja teh živali iz Afrike v Azijo.