Trajanov steber
Visok 38 metrov, izklesan iz marmorja, okrašen s spiralnim frizom, na katerem je umetelno upodobljenih 155 prizorov, je kot vojni dnevnik, ki se pne nad rimom. Pripoveduje, kako je cesar porazil srditega, a ponosnega nasprotnika.
V dveh zaporednih vojnah med letoma 101 in 106 n. š. je cesar Trajan zbral na desettisoče rimskih vojakov, prečkal Donavo čez dva najdaljša mostova, kar ju je kdaj videl starodavni svet, dvakrat porazil mogočno “barbarsko” državo na njenih domačih goratih tleh, potem pa jo načrtno zbrisal z obličja Evrope. Vojna z Dačani, civilizacijo z območja zdajšnje Romunije, je bila ključni dogodek v 19 let trajajoči vladavini tega cesarja.
Plen, ki ga je prinesel domov, je bil osupljiv. Neki kronist iz tedanjega časa je navdušeno zapisal, da je zmaga prinesla skoraj 250.000 kilogramov zlata in skoraj 500.000 kilogramov srebra, da rodovitne nove province niti ne omenjamo. Plen je spremenil podobo Rima. Trajan je dal v počastitev zmage postaviti forum, ki je obsegal prostoren trg, obdan s stebrišči, knjižnici, velik javni prostor, tako imenovano baziliko Ulpio, in morda celo svetišče. Forumu ni bilo “enakega pod soncem”, se je navduševal neki zgodnji zgodovinar, “preprosto nemogoče ga je popisati in nikdar več noben smrtnik ne bo ustvaril enakega”. Osemintrideset metrov nad njim se je pel kamniti steber, ki ga je kronal bronasti kip osvajalca. Okrog stebra pa se je kot sodobni strip vibasto vil popis dačanskih vojn: na tisoče natančno izklesanih Rimljanov in Dačanov je v 155 prizorih korakalo, gradilo, se bojevalo, plulo, se tihotapilo, pogajalo, rotilo in umiralo.
Steber, ki so ga končali leta 113, stoji že več kot 1900 let. Danes k njemu stegujejo vratove turisti, medtem ko jim vodniki razlagajo o njegovi zgodovini. Razjedene izklesanine je nekaj nad prvimi zavoji te pripovedi v slikah že težko razbrati. Vse naokrog je polno razvalin – prazni podstavki, popokani tlakovci, polomljeni stebri in razbiti kipi so le še senca sijajnega Trajanovega foruma, pričevanje o nekdanjem blišču cesarstva, ki je zdaj zagrajen in zaprt za javnost. Steber je ena izmed najprepoznavnejših monumentalnih skulptur, ki so preživele zaton Rima. Stoletja so raziskovalci klasične antike obravnavali izklesanine kot slikovno zgodovino vojn, s Trajanom junakom in z dostojnim nasprotnikom dačanskim kraljem Decebalom. Arheologi so skrbno preučevali prizore, da bi se poučili o uniformah, oborožitvi, opremi in taktiki rimske vojske. In ker je Trajan zapustil Dakijo v ruševinah, so steber in preostale upodobitve poraženih vojakov, ki so nekdaj krasile forum, danes za Romune podlaga za sklepanje, kako so bili morda videti njihovi dačanski predniki in kako so se oblačili.
Steber je imel daljnosežen vpliv, navdihnil je poznejše spomenike v Rimu in drugod po imperiju. Prepoznavne točke mesta so se v stoletjih sesuvale, steber pa je še naprej navduševal in navdajal s strahospoštovanjem. Papež je v obdobju renesanse Trajanov kip nadomestil s kipom sv. Petra, da bi posvetil to starodavno delo. Umetniki so se v košarah spuščali z vrha, da bi steber podrobno preučili. Pozneje je bil najljubša točka turistov: nemški pesnik Goethe se je leta 1787 povzpel po 185 notranjih stopnicah in “užival v razgledu brez primere”. V 16. stoletju so začeli izdelovati mavčne odlitke stebra in na teh so se ohranile podrobnosti, ki sta jih do danes z njega zmila kisli dež in onesnaženje. O gradnji stebra, njegovem pomenu in predvsem o zgodovinski točnosti prikazanega se še vedno živahno razpravlja. Včasih se zdi, da je tolmačenj toliko kot izklesanih likov, teh je 2662.
Video:
(posnetek je v angleščini)