Kamniti ljubljenčki

Okrog velikanske skale so se zbrali ljudje. Globoko sklonjeni so prekopavali zemljo in sadili ognjiče. To je vsakoletni obred, je pojasnila Michelle Leger, članica razširjene družine, ki se je zbrala na trgu v mestu v Massachusettsu, da bi okrasila okolico skale. Balvan Rollstone Boulder, je povedala, “je ponos Fitchburga. V veselje nam je, da ga lahko še polepšamo – saj si to zasluži.”

Tri metre visoka skala je res mogočna. Vprašanje pa je, ali si tudi zelo velike skale karkoli zaslužijo. Naj bo tako ali drugače, očitno imajo nekatere zveste občudovalce. Skalam, kakršna je Rollstone Boulder, pravimo ledeniški balvani. Neskončno veliko jih je posejanih po našem planetu.

Fotograf Fritz Hoffmann se je začel nad ledeniškimi balvani navduševati, ko je raziskovalnenavadno razmetane skale v okolici svoje posesti v Connecticutu. Potem pa je nekega dne – na poti v Massachusetts – švignil mimo kažipota za Plymouth Rock. “Počakaj! Kaj pa če …” Nemudoma je obrnil avto in se odpeljal nazaj do informacijskega središča v Plymouthu. “Samo eno vprašanje imam,” je dejal ženskam pri pultu. “Je Plymouth Rock ledeniški balvan?” “Prinesel ga je ledenik, če imate to v mislih,” se je glasil odgovor. Pot ledeniških balvanov (strokovno jim v slovenščini pravimo tudi eratične skale), ki so jih ledeniki nosili v različnih ledenih dobah, je bila včasih dolga tudi več sto kilometrov. Njihovo angleško ime, erratics, izvira iz latinske besede errare (bloditi); povsem ustrezno, saj jih je led s prvotnih lokacij zanesel tja, kjer jih najdemo danes, raztresene po vsem severnem delu ZDA. V prerijah se na obzorju kažejo skale, ki tja nikakor ne sodijo. Umetniki iz pradavnine so vanje vdolbli bizonja rebra in odtise parkljev. V gozdovih so videti kot skrivnostni velikani. Nekateri stojijo na vrhovih vzpetin, kakor bi jih tja posadil kak hudomušnež. Kako so se te skale znašle na tako neverjetnih krajih? Jih je v pradavnini izvrgel kak ognjenik? Louis Agassiz, švicarski znanstvenik s Harvardove univerze, je javnosti prvi predstavil teorijo, ki pojasnjuje, kako so se ti balvani znašli na nenavadnih mestih.

Agassiz je med raziskovanjem ledenikov v švicarskih Alpah opazil odrgnjene skale, odložene na čelih talečih se ledenikov. Videl je tudi že območja, posejana s podobnimi skalami na Britanskem otočju, kjer takrat ni bilo nikakršnih ledenikov. Posvetilo se mu je, da je bila poledenitev nekoč verjetno veliko obsežnejša.Leta 1871 je Agassiz predstavil svoje ugotovitve o balvanih, raztresenih po hribovju Berkshire v Massachusettsu: ledenik je najverjetneje pripolzel s severa in zajel vse, kar se mu je znašlo na poti.Ko se je led stalil, je odložil, kar je bil nosil s seboj. Agassiz je poročal tudi o tem, da so ledeniški balvani pustili raze na skalovju 3400 metrov visoko v Skalnem gorovju.